Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V letu 2015 so zagonska podjetja slovenskih ustanoviteljev ali soustanoviteljev zbrala 127 milijonov dolarjev oziroma 114 milijonov evrov. Investicije so se v primerjavi z letom 2014 podvojile, prvič pa prihajajo vlagatelji tudi iz Kitajske. “Strojna oprema predstavlja približno 20-odstotkov zbranega kapitala,” pravi podjetnik in investitor Boštjan Špetič, ki je v sodelovanju s portalom Startaj.si pripravil pregled slovenskega ‘start-up’ ekosistema. V tokratni oddaji Odbita do bita bomo analizirali rezultate slovenskih zagonskih podjetij in prisluhnili vodji enega naših najbolj uspešnih ‘start-upov’.
Podjetnik in investitor Boštjan Špetič je v sodelovanju s portalom Startaj.si pripravil pregled slovenskega ‘start-up’ ekosistema. V letu 2015 so zagonska podjetja slovenskih ustanoviteljev ali soustanoviteljev zbrala 127 milijonov dolarjev oziroma 114 milijonov evrov. Investicije so se v primerjavi z letom 2014 podvojile, prvič pa prihajajo vlagatelji tudi iz Kitajske.
“Že štiri leta se podvojuje število investicij v zagonska podjetja. Dogaja se eksplozija, na trg vstopa velika količina inovatorjev in podjetnikov.”
– Boštjan Špetič
Največ investicij je prejelo zagonsko podjetje Layer, ki razvija komunikacijsko platformo, spletna prodaja visoke mode Lyst in tehnološko podjetje Bellabeat, ki se ponaša zlasti z nosljivimi napravami s senzorji v obliki nakita.
Več kot 95 odstokov vrednosti investicij prihaja iz skladov tveganega kapitala, glede na število pa so zelo blizu pospeševalnikom. Sledijo vladne investicije, množično financiranje in poslovni angeli.
Med zagonskimi podjetji, ki so lani prejela največ denarja pa je tudi Reveel Techologies. Z aplikacijo Reveel so lani prepričali sklad iz Silicijeve doline, ta je v razvoj zagonskega podjetja vložil 1,8 milijona evrov.
Večina sredstev še vedno prihaja iz Evropske unije, sledijo Združene države Amerike, prvič pa prihajajo vlagatelji tudi iz Kitajske – zagonskim podjetjem so namenili skupno 9 milijonov evrov.
Mobilna aplikacija Reveel omogoča nakup izdelkov iz tiskanih in digitalnih medijev. Uporabnik na primer fotografira prizor iz filma, aplikacija pa na podlagi fotografije poda informacije o vsebini in časovnem okvirju ter ponudi nakup izdelkov, ki jih je zajel mobilni fotoaparat.
“Načeloma prepozna vse; kdo igra, kje se da kupiti jakno ali sončna očala, ki jih nosi igralec, pa tudi v katerem hotelu se dogaja, rezervirate lahko celo sobo.”
– Andraž Andrejaš
Idejni vodja in direktor Andraž Andrejaš je sprva želel realizirati zamisel s pomočjo nevidne kode. Zaradi težav z licencami so kasneje našli novo rešitev, vsebine vnašajo v sistem, nato pa ročno označijo izdelke in storitve v posameznih časovnih sekvencah in prizorih.
Tehnologija, ki jo v angleščini imenujemo “video recognition software” ali programska oprema za prepoznavanje video vsebin, je še precej nerazvita in nedefinirana.
Za razvoj aplikacije, ki prepoznava video vsebine so ključne raziskave, hitrost, prilagodljivost in strokovno znanje. Razvojniki pravijo, da bodo revolucionirali spremljanje vizualnih medijskih vsebin, zato že sklepajo pogodbe s produkcijskimi hišami in si prizadevajo za avtomatizacijo označevanja likov, izdelkov in storitev.
“Iz statistične analize smo ugotovili, da uporabljamo 11 različnih programskih jezikov, pa tudi druge tehnologije.”
– Rok Ajdnik
Aplikacija Reveel je brezplačna in uporabnikom že dostopna, ves čas pa jo nadgrajujejo in posodabljajo. Tehnični direktor Rok Ajdnik pravi, da gre za sistem umetne inteligence, podobne človeškemu vidu, ki prepoznava vsebino in produkte. Če vsebine ne poznamo in je nimamo v spominu, je pač ne moremo prepoznati. V primeru, da želite izvedeti, kaj ima oblečeno igralec v seriji iz leta 2005 in te serije ni v sistemu, aplikacija izdelka ne bo prepoznala.
468 epizod
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
V letu 2015 so zagonska podjetja slovenskih ustanoviteljev ali soustanoviteljev zbrala 127 milijonov dolarjev oziroma 114 milijonov evrov. Investicije so se v primerjavi z letom 2014 podvojile, prvič pa prihajajo vlagatelji tudi iz Kitajske. “Strojna oprema predstavlja približno 20-odstotkov zbranega kapitala,” pravi podjetnik in investitor Boštjan Špetič, ki je v sodelovanju s portalom Startaj.si pripravil pregled slovenskega ‘start-up’ ekosistema. V tokratni oddaji Odbita do bita bomo analizirali rezultate slovenskih zagonskih podjetij in prisluhnili vodji enega naših najbolj uspešnih ‘start-upov’.
Podjetnik in investitor Boštjan Špetič je v sodelovanju s portalom Startaj.si pripravil pregled slovenskega ‘start-up’ ekosistema. V letu 2015 so zagonska podjetja slovenskih ustanoviteljev ali soustanoviteljev zbrala 127 milijonov dolarjev oziroma 114 milijonov evrov. Investicije so se v primerjavi z letom 2014 podvojile, prvič pa prihajajo vlagatelji tudi iz Kitajske.
“Že štiri leta se podvojuje število investicij v zagonska podjetja. Dogaja se eksplozija, na trg vstopa velika količina inovatorjev in podjetnikov.”
– Boštjan Špetič
Največ investicij je prejelo zagonsko podjetje Layer, ki razvija komunikacijsko platformo, spletna prodaja visoke mode Lyst in tehnološko podjetje Bellabeat, ki se ponaša zlasti z nosljivimi napravami s senzorji v obliki nakita.
Več kot 95 odstokov vrednosti investicij prihaja iz skladov tveganega kapitala, glede na število pa so zelo blizu pospeševalnikom. Sledijo vladne investicije, množično financiranje in poslovni angeli.
Med zagonskimi podjetji, ki so lani prejela največ denarja pa je tudi Reveel Techologies. Z aplikacijo Reveel so lani prepričali sklad iz Silicijeve doline, ta je v razvoj zagonskega podjetja vložil 1,8 milijona evrov.
Večina sredstev še vedno prihaja iz Evropske unije, sledijo Združene države Amerike, prvič pa prihajajo vlagatelji tudi iz Kitajske – zagonskim podjetjem so namenili skupno 9 milijonov evrov.
Mobilna aplikacija Reveel omogoča nakup izdelkov iz tiskanih in digitalnih medijev. Uporabnik na primer fotografira prizor iz filma, aplikacija pa na podlagi fotografije poda informacije o vsebini in časovnem okvirju ter ponudi nakup izdelkov, ki jih je zajel mobilni fotoaparat.
“Načeloma prepozna vse; kdo igra, kje se da kupiti jakno ali sončna očala, ki jih nosi igralec, pa tudi v katerem hotelu se dogaja, rezervirate lahko celo sobo.”
– Andraž Andrejaš
Idejni vodja in direktor Andraž Andrejaš je sprva želel realizirati zamisel s pomočjo nevidne kode. Zaradi težav z licencami so kasneje našli novo rešitev, vsebine vnašajo v sistem, nato pa ročno označijo izdelke in storitve v posameznih časovnih sekvencah in prizorih.
Tehnologija, ki jo v angleščini imenujemo “video recognition software” ali programska oprema za prepoznavanje video vsebin, je še precej nerazvita in nedefinirana.
Za razvoj aplikacije, ki prepoznava video vsebine so ključne raziskave, hitrost, prilagodljivost in strokovno znanje. Razvojniki pravijo, da bodo revolucionirali spremljanje vizualnih medijskih vsebin, zato že sklepajo pogodbe s produkcijskimi hišami in si prizadevajo za avtomatizacijo označevanja likov, izdelkov in storitev.
“Iz statistične analize smo ugotovili, da uporabljamo 11 različnih programskih jezikov, pa tudi druge tehnologije.”
– Rok Ajdnik
Aplikacija Reveel je brezplačna in uporabnikom že dostopna, ves čas pa jo nadgrajujejo in posodabljajo. Tehnični direktor Rok Ajdnik pravi, da gre za sistem umetne inteligence, podobne človeškemu vidu, ki prepoznava vsebino in produkte. Če vsebine ne poznamo in je nimamo v spominu, je pač ne moremo prepoznati. V primeru, da želite izvedeti, kaj ima oblečeno igralec v seriji iz leta 2005 in te serije ni v sistemu, aplikacija izdelka ne bo prepoznala.
Podjetje Apple kot prvo med tehnološkimi velikani napoveduje spremembe pri sledenju uporabnikom. Po novem bo vsaka aplikacija od uporabnika morala zahtevati vprašanje, ali mu lahko sledi? Nadaljujemo lansko debato o sporu med podjetjema Epic in Apple, ki je pristal na ameriškem sodišču. Matic Bitenc priporoča decentralizirana omrežja za dostop do interneta.
Jaka Kranjc je inženir in sodelavec društva Ekologi brez meja. Ločujemo digitalne odpadke, to niso samo telefoni in računalniki, ki jih zavržemo, so tudi neprebrana spletna pošta, fotografije, aplikacije, računalniške smeti ... Iščemo trajnostni pametni telefon in priporočamo orodje za brskalnik, ki spremeni videz spletnih strani.
V začetku leta so napovedali telefon, ki se bo zložil kot roleta, v začetku aprila pa sporočili, da zapirajo obrat, ki izdeluje pametne telefone. Podjetje LG je še eno, ki se umika vse bolj enoličnemu telefonskemu trgu. Ugotavljamo, da na Youtubu še vedno prepričata vztrajnost in kakovost, in se sprašujemo, kakšen gospodar je Youtube? Tjaša Deu na koncu priporoča orodje za organizacijo zasebnega in poslovnega življenja.
Združeni narodi opozarjajo, da moramo do leta 2030 zmanjšati število prezgodnjih smrti zaradi nenalezljivih bolezni, tako da spodbujamo duševno zdravje in dobro počutje. Raziskave pravijo, da bi lahko z zmerno dejavnostjo letno preprečili pet milijonov smrti. Aplikacije se zato usmerjajo v trajnostno zdravje in iščejo digitalno dobrobit.
Podatki 533 milijonov uporabnikov Facebooka so javno dostopni, je razkril Business Insider. Najbolj razburja dejstvo, da je med njimi tudi več kot 110 tisoč telefonskih številk slovenskih uporabnikov Facebooka. Nostalgično pogledujemo k prvemu slovenskemu spletnemu portalu, v čase, ko so internet uporabljali na žetone in opozarjamo, da oblak verjetno ni večen!
V aktualni epizodi razmišljamo o čipih! Zaradi pandemije je po svetu vsesplošno pomanjkanje mikroprocesorjev. Na industrijske obrate pomembno vplivajo tudi naravne katastrofe, vse več bo posledic zaradi podnebnih sprememb. Mogoče nas najhujše pomanjkanje še čaka. Apple uvaja spremembe pri nagovarjanju poslušalcev k poslušanju podkastov. Namesto gumba "subscribe" predlagajo "follow". Med zanimivostmi pa se je tokrat znašel poceni telefon, ki ponuja dobro razmerje med kakovostjo in ceno.
Podjetja, ki uporabljajo Microsoft Exchange, so se znašla pred varnostno težavo. Med posledicami ranljivosti sistemov je tudi vdor v norveški parlament. S sodelavcem SI-CERTA Tadejom Hrenom debatiramo tudi o novih oblikah phishing napadov in doslej največji znani odkupnini, ki znaša 50 milijonov dolarjev.
S prodajo NFT-jev so digitalne dobrine dobile vrednost, prodajajo se tudi gifi, tviti in glasba. Gre za modno muho kriptosveta ali resen korak v (digitalni) umetnosti? Sprašujemo se tudi, kako dolgo lahko živijo in preživijo koncerti na spletu in spoznavamo bančni sistem, ki se razvija na blockchainu.
O astroturfingu oziroma načrtnem ustvarjanju lažnega javnega mnenja, novem družabnem omrežju Clubhouse, ki je kljub majhnosti in trenutni nedostopnosti požel veliko zanimanja ter uporabnosti tehnologije AR.
Kaj nas je najbolj navdušilo, zabavalo, razočaralo ali spremenilo? Kako resne so kibernetske grožnje sodobnega sveta in kako lahko s pomočjo tehnologij živimo lepše in bolje? Oglasili so se Nina Pejič, Lenart J. Kučić, Tamara Langus in Gorazd Božič.
Odbita do bita praznuje 10. rojstni dan. Oddaja je bila prvič predvajana 16. februarja 2011 na Valu 202. V aktualni epizodi podkasta Maruša, Anže in Matej debatirajo o desetletju v tehnološkem svetu.
Z novinarko Ano Jurc se sprašujemo, če lahko alternativam uspe kljub velikanom (Netflix, HBO, Amazon, Apple, ...)? Navdušujemo se nad družabnim omrežjem Letterboxd in naštevamo serije in filme, ki se jih splača pogledat.
Andrej P. Škraba je vodja marketinga v slovenskem podjetju NiceHash, večina pa ga pozna kot ljubiteljskega matematika in ustanovitelja portala Astra. V novi odbiti epizodi debatiramo o podjetju GameStop: zakaj se Wall Street zaradi spletne skupnosti drži za glavo? Tudi o novostih na področju virtualne resničnosti in brezplačni spletni učilnici Astra, ki v času šolanja na domu beleži veliko rast.
Aljaž Potočnik se na Dnevniku ukvarja z informacijskimi tehnologijami. Z Marušo in Anžetom debatirajo o uporabnikih aplikacije WhatsApp, ki se množično selijo na druge, bolj varne platforme zaradi nerazumevanja novih pravil Facebooka, o posledicah vzpona pretočnih videoiger in podjetju LG, ki še letos obljublja telefon z zaslonom, ki se zloži kot roleta.
Spletna enciklopedija znanja je 15. januarja letos praznovala 20 let. Sprašujemo se, kakšno vlogo ima Wikipedija danes, zakaj je preživela in kako se odziva na kritike. Z Marušo in Anžetom razmišljata literarni zgodovinar dr. Miran Hladnik in biolog dr. Jernej Polajnar, člana slovenske wiki skupnosti.
Tudi v novem odbitem letu Odbita do bita izbira med aktualnimi temami iz sveta tehnologij. Tokrat o novi evropski direktivi, ki bankam nalaga dodaten varnostni korak pri spletnem nakupovanju in plačevanju; posledicah izbrisa profilov Donalda Trumpa s spletnih družabnih omrežij in virtualnem sodniku, ki ga razvijajo v Španiji.
Če doma nimate pametne televizije, ji pamet lahko dodate s pripomočkom, imenovanim Chromecast. Maruša in Anže v (zdaj pa res!) zadnji epizodi leta testirata najnovejšo različico Googlove naprave.
Vse več telefonov je vse bolj cenovno dostopnih, hkrati pa Maruša in Anže ugotavljata, da vseh, ki skrbijo za dobro razmerje med kakovostjo in ceno, ni mogoče kupiti v Sloveniji. Manjšim proizvajalcem gre vse slabše pri preboju med najboljše, neupravičeno iz kategorije najboljši izginjajo tudi kitajski proizvajalci zaradi težav s trgovinsko vojno. Kateri so tokrat favoriti leta 2020?
Sergej Hvala je igrofil, ki prosti čas v zadnjih dneh preživlja s preizkušanjem novega PlayStationa. Zato debatiramo o igralnih konzolah; nove generacije so hitrejše in tišje, a razvoj ne prinaša revolucionarnih sprememb; o pandemičnih igrah; leta 2005 je v igro World of Warcraft zašel virus in povzročil virtualno pandemijo in s tem realne težave igralcem; ter o reviji Jazbina, ki je po propadu Jokerja nov poskus spremljanja igričarske scene.
Sledilnik je enostaven za uporabo, ljudem na razumevajoč način predstavlja podatke o širjenju koronavirusa v Sloveniji. Katera orodja uporablja skupnost, ki zdaj združuje več kot dvesto ljudi? Kako bi količine podatkov lahko bolje in varneje izkoristili tudi velikani in kako deluje Covid Spark, ki sicer ni še ena aplikacija za sledenje okužbam, ampak tehnološka rešitev za obveščanje stikov okuženih?
Neveljaven email naslov