Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Vzpon zagonskih podjetij

16.02.2016

V letu 2015 so zagonska podjetja slovenskih ustanoviteljev ali soustanoviteljev zbrala 127 milijonov dolarjev oziroma 114 milijonov evrov. Investicije so se v primerjavi z letom 2014 podvojile, prvič pa prihajajo vlagatelji tudi iz Kitajske. “Strojna oprema predstavlja približno 20-odstotkov zbranega kapitala,” pravi podjetnik in investitor Boštjan Špetič, ki je v sodelovanju s portalom Startaj.si pripravil pregled slovenskega ‘start-up’ ekosistema. V tokratni oddaji Odbita do bita bomo analizirali rezultate slovenskih zagonskih podjetij in prisluhnili vodji enega naših najbolj uspešnih ‘start-upov’.

Podjetnik in investitor Boštjan Špetič je v sodelovanju s portalom Startaj.si pripravil pregled slovenskega ‘start-up’ ekosistema. V letu 2015 so zagonska podjetja slovenskih ustanoviteljev ali soustanoviteljev zbrala 127 milijonov dolarjev oziroma 114 milijonov evrov. Investicije so se v primerjavi z letom 2014 podvojile, prvič pa prihajajo vlagatelji tudi iz Kitajske.

“Že štiri leta se podvojuje število investicij v zagonska podjetja. Dogaja se eksplozija, na trg vstopa velika količina inovatorjev in podjetnikov.”

– Boštjan Špetič

Največ investicij je prejelo zagonsko podjetje Layer, ki razvija komunikacijsko platformo, spletna prodaja visoke mode Lyst in tehnološko podjetje Bellabeat, ki se ponaša zlasti z nosljivimi napravami s senzorji v obliki nakita.

Več kot 95 odstokov vrednosti investicij prihaja iz skladov tveganega kapitala, glede na število pa so zelo blizu pospeševalnikom. Sledijo vladne investicije, množično financiranje in poslovni angeli.

Med zagonskimi podjetji, ki so lani prejela največ denarja pa je tudi Reveel Techologies. Z aplikacijo Reveel so lani prepričali sklad iz Silicijeve doline, ta je v razvoj zagonskega podjetja vložil 1,8 milijona evrov.

Večina sredstev še vedno prihaja iz Evropske unije, sledijo Združene države Amerike, prvič pa prihajajo vlagatelji tudi iz Kitajske – zagonskim podjetjem so namenili skupno 9 milijonov evrov.

Mobilna aplikacija Reveel omogoča nakup izdelkov iz tiskanih in digitalnih medijev. Uporabnik na primer fotografira prizor iz filma, aplikacija pa na podlagi fotografije poda informacije o vsebini in časovnem okvirju ter ponudi nakup izdelkov, ki jih je zajel mobilni fotoaparat.

“Načeloma prepozna vse; kdo igra, kje se da kupiti jakno ali sončna očala, ki jih nosi igralec, pa tudi v katerem hotelu se dogaja, rezervirate lahko celo sobo.”

– Andraž Andrejaš

Idejni vodja in direktor Andraž Andrejaš je sprva želel realizirati zamisel s pomočjo nevidne kode. Zaradi težav z licencami so kasneje našli novo rešitev, vsebine vnašajo v sistem, nato pa ročno označijo izdelke in storitve v posameznih časovnih sekvencah in prizorih.

Tehnologija, ki jo v angleščini imenujemo “video recognition software” ali programska oprema za prepoznavanje video vsebin, je še precej nerazvita in nedefinirana.

Za razvoj aplikacije, ki prepoznava video vsebine so ključne raziskave, hitrost, prilagodljivost in strokovno znanje. Razvojniki pravijo, da bodo revolucionirali spremljanje vizualnih medijskih vsebin, zato že sklepajo pogodbe s produkcijskimi hišami in si prizadevajo za avtomatizacijo označevanja likov, izdelkov in storitev.

“Iz statistične analize smo ugotovili, da uporabljamo 11 različnih programskih jezikov, pa tudi druge tehnologije.”

– Rok Ajdnik

Aplikacija Reveel je brezplačna in uporabnikom že dostopna, ves čas pa jo nadgrajujejo in posodabljajo. Tehnični direktor Rok Ajdnik pravi, da gre za sistem umetne inteligence, podobne človeškemu vidu, ki prepoznava vsebino in produkte. Če vsebine ne poznamo in je nimamo v spominu, je pač ne moremo prepoznati. V primeru, da želite izvedeti, kaj ima oblečeno igralec v seriji iz leta 2005 in te serije ni v sistemu, aplikacija izdelka ne bo prepoznala.


Odbita do bita

468 epizod


Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.

Vzpon zagonskih podjetij

16.02.2016

V letu 2015 so zagonska podjetja slovenskih ustanoviteljev ali soustanoviteljev zbrala 127 milijonov dolarjev oziroma 114 milijonov evrov. Investicije so se v primerjavi z letom 2014 podvojile, prvič pa prihajajo vlagatelji tudi iz Kitajske. “Strojna oprema predstavlja približno 20-odstotkov zbranega kapitala,” pravi podjetnik in investitor Boštjan Špetič, ki je v sodelovanju s portalom Startaj.si pripravil pregled slovenskega ‘start-up’ ekosistema. V tokratni oddaji Odbita do bita bomo analizirali rezultate slovenskih zagonskih podjetij in prisluhnili vodji enega naših najbolj uspešnih ‘start-upov’.

Podjetnik in investitor Boštjan Špetič je v sodelovanju s portalom Startaj.si pripravil pregled slovenskega ‘start-up’ ekosistema. V letu 2015 so zagonska podjetja slovenskih ustanoviteljev ali soustanoviteljev zbrala 127 milijonov dolarjev oziroma 114 milijonov evrov. Investicije so se v primerjavi z letom 2014 podvojile, prvič pa prihajajo vlagatelji tudi iz Kitajske.

“Že štiri leta se podvojuje število investicij v zagonska podjetja. Dogaja se eksplozija, na trg vstopa velika količina inovatorjev in podjetnikov.”

– Boštjan Špetič

Največ investicij je prejelo zagonsko podjetje Layer, ki razvija komunikacijsko platformo, spletna prodaja visoke mode Lyst in tehnološko podjetje Bellabeat, ki se ponaša zlasti z nosljivimi napravami s senzorji v obliki nakita.

Več kot 95 odstokov vrednosti investicij prihaja iz skladov tveganega kapitala, glede na število pa so zelo blizu pospeševalnikom. Sledijo vladne investicije, množično financiranje in poslovni angeli.

Med zagonskimi podjetji, ki so lani prejela največ denarja pa je tudi Reveel Techologies. Z aplikacijo Reveel so lani prepričali sklad iz Silicijeve doline, ta je v razvoj zagonskega podjetja vložil 1,8 milijona evrov.

Večina sredstev še vedno prihaja iz Evropske unije, sledijo Združene države Amerike, prvič pa prihajajo vlagatelji tudi iz Kitajske – zagonskim podjetjem so namenili skupno 9 milijonov evrov.

Mobilna aplikacija Reveel omogoča nakup izdelkov iz tiskanih in digitalnih medijev. Uporabnik na primer fotografira prizor iz filma, aplikacija pa na podlagi fotografije poda informacije o vsebini in časovnem okvirju ter ponudi nakup izdelkov, ki jih je zajel mobilni fotoaparat.

“Načeloma prepozna vse; kdo igra, kje se da kupiti jakno ali sončna očala, ki jih nosi igralec, pa tudi v katerem hotelu se dogaja, rezervirate lahko celo sobo.”

– Andraž Andrejaš

Idejni vodja in direktor Andraž Andrejaš je sprva želel realizirati zamisel s pomočjo nevidne kode. Zaradi težav z licencami so kasneje našli novo rešitev, vsebine vnašajo v sistem, nato pa ročno označijo izdelke in storitve v posameznih časovnih sekvencah in prizorih.

Tehnologija, ki jo v angleščini imenujemo “video recognition software” ali programska oprema za prepoznavanje video vsebin, je še precej nerazvita in nedefinirana.

Za razvoj aplikacije, ki prepoznava video vsebine so ključne raziskave, hitrost, prilagodljivost in strokovno znanje. Razvojniki pravijo, da bodo revolucionirali spremljanje vizualnih medijskih vsebin, zato že sklepajo pogodbe s produkcijskimi hišami in si prizadevajo za avtomatizacijo označevanja likov, izdelkov in storitev.

“Iz statistične analize smo ugotovili, da uporabljamo 11 različnih programskih jezikov, pa tudi druge tehnologije.”

– Rok Ajdnik

Aplikacija Reveel je brezplačna in uporabnikom že dostopna, ves čas pa jo nadgrajujejo in posodabljajo. Tehnični direktor Rok Ajdnik pravi, da gre za sistem umetne inteligence, podobne človeškemu vidu, ki prepoznava vsebino in produkte. Če vsebine ne poznamo in je nimamo v spominu, je pač ne moremo prepoznati. V primeru, da želite izvedeti, kaj ima oblečeno igralec v seriji iz leta 2005 in te serije ni v sistemu, aplikacija izdelka ne bo prepoznala.


14.03.2019

MWC 2019: Tehnologije, ki odvračajo od tehnolgije

Odbita do bita se tokrat proti odvisnosti z zasloni na telefonih bori s telefonom. Kakšen je moderni telefon, ki nima oznake pametni, in zakaj je telefon, s katerim lahko samo telefoniraš, najboljši telefon? Sogovornika: ustanovitelj švicarskega podjetja Punkt Petter Neby in antropolog Dan Podjed


07.03.2019

MWC 2019: Kaj prinaša 5G?

Na sejmu MWC 2019 v Barceloni je bil letos v ospredju napis 5G. Zloglasno mobilno omrežje prihodnosti še ni na voljo, industrija pa obljublja, da kmalu ne bomo več govorili samo o pametnem domu, ampak pametnem svetu. Res?


27.02.2019

MWC 2019: prihodnost telefonov so upogljivi zasloni

Največ zanimanja na sejmu mobilne tehnologije v Barceloni so pritegnili upogljivi zasloni, a razstavljalci v ospredje postavljajo predvsem 5G, mobilno omrežje prihodnosti. Maruša in Anže sta se sprehodila po prizorišču in s slovenskimi kolegi pokomentirala tudi druge letošnje novosti, presenečenja in razočarnja iz tehnološkega sveta.


21.02.2019

Kako so računalniki v osemdesetih presegali meje

Nenavadno za Odbito do bita, a Maruša in Anže tokrat vabita na razstavo. V atriju Mestne hiše v Ljubljani je do 25. februarja na ogled razstava Od Karavank do Pekinga. Razstavljeni računalniki odkrivajo zgodbe o vizionarskem preseganju meja za osemdeseta leta prejšnjega stoletja. O tihotapljenju osebnih računalnikov, o prenosniku, na katerem so sprogramirali prezračevalni sistem predora Karavanke, in o Iskrinih računalnikih, ki so jih iz Stegen na skrivaj uvažali na Kitajsko.


14.02.2019

Zdravje na dotik 3: Aplikacija za rekreacijo je tudi družabno omrežje

Aplikacije za rekreacijo merijo število aktivnih kalorij, korakov, kilometrov, srčni utrip itn. Opomnijo te, če predolgo sediš, ali te opozorijo, če z gibanjem pretiravaš. Kako so aplikacije za rekreacijo postale družabno omrežje in ali je lahko tehnologija motivacija za ukvarjanje s športom? Uporabniške izkušnje rekreativnih športnikov v zadnji epizodi miniserije Zdravje na dotik.


07.02.2019

Zdravje na dotik 2: Lahko pametna ura reši življenje?

Miniserija Zdravje na dotik testira aplikacije, zapestnice in ure, ki spodbujajo zdrav način življenja. Najnovejša Applova pametna ura ponuja celo merjenje in zapis elektrokardiografije. Vgrajene elektrode vas lahko z aplikacijo EKG opozorijo na znake atrijske fibrilacije. Pa lahko res rešijo življenje? V Odbiti do bita z dr. Majo Kolšek Šušteršič.


31.01.2019

Zdravje na dotik 1: Aplikacije za spanje

Odbita do bita se loteva nove miniserije z naslovom Zdravje na dotik. V prvem delu Maruša in Anže testirata aplikacije in zapestnice za spanje. Dr. Grega Repovš, predavatelj na Oddelku za psihologijo in vodja Laboratorija za kognitivno nevroznanost, pravi, da bodo tehnologije, ki obljubljajo boljši spanec, vse bolj natančne in uporabne.


24.01.2019

Kako je Facebook uničil pomen rojstnega dne

Erozija zasebnega prostora in zasebnih podatkov se kaže predvsem v tem, kako je Facebook normaliziral dejstvo, da je rojstni dan javni podatek. Odbita do bita s priznanim tehnološkim novinarjem Glennom Fleishmanom razmišlja o tem, kako je Facebook uničil pomen rojstnega dne.


17.01.2019

(Ne)varno komuniciranje

Odbita do bita bo tudi v letu 2019 obsedena z varnostjo. Tokrat testira Signal, VeraCrypt in Jitsi, to so možnosti za varno komuniciranje zaupnih podatkov. Raziskovalna novinarka Anuška Delić pravi, da je uporaba orodij primerna za vse, še posebej za novinarje in javne uslužbence.


10.01.2019

Tehnološko leto 2018

V tehnološkem svetu je beseda leta 2018 Facebook. Odbita do bita v prvi epizodi leta 2019 komentira še uspeh videoiger in zlom procesorjev ter si želi predvsem varne tehnološke prihodnosti.


13.12.2018

Telefoni leta 2018

Maruša in Anže v zadnji letošnji epizodi testirata telefone leta 2018. Iščeta najboljši telefon v kategorijah: drag, poceni in srednji razred, ugotavljata, da so telefoni postali še dražja zabava in se sprašujeta zakaj je Pocofon hit leta?!


06.12.2018

Podatki o lokaciji razkrivajo tudi zelo občutljive stvari uporabnika

Zveze potrošnikov iz sedmih evropskih držav, tudi Slovenije, so pri državnih informacijskih pooblaščencih vložili pritožbe proti tehnološkemu gigantu Google. Glede na ugotovitve raziskave je sporen način, kako Google sledi lokaciji, ki lahko o uporabnikih razkrije zelo občutljive in osebne podatke. Gosta podkasta: poznavalec in opazovalec tehnologij Lenart J. Kučič in Matjaž Jakin s pravne pisarne ZPS-ja.


29.11.2018

Intima v času umetne inteligence

Odbita do bita se spogleduje z intimo v času umetne inteligence in opozarja na sledi in podatke, ki jih puščamo na spletu. Gostja podkasta je Nika Mahnič, sooustanoviteljica Inštituta Danes je nov dan, zastopa kampanjo proti spolnim robotom, pred kratkim je magistrirala na univerzi King’s College v Londonu.


22.11.2018

Programiranje 3: Pyhton

Odbita do bita se v mini seriji uči programiranja. V prvem delu sta Maruša in Anže s profesorjem Janezom Demšarjem spoznala algoritem, v drugem delu z novimi eksperimenti poskušala razumeti programiranje, v tretjem delu pa čisto zares programirata.


15.11.2018

Programiranje 2: Kako razumeti programski jezik?

Odbita do bita se v novi mini seriji loteva učenja programiranja, ki zahteva natančno izražanje in razmišljanje. V prvem delu Maruša in Anže s profesorjem Janezom Demšarjem s Fakultete za računalništvo in informatiko spoznata algoritem, v drugem delu z novimi ekperimenti poskušata razumeti programiranje.


08.11.2018

Programiranje 1: Kaj je algoritem?

Programiranje zahteva natančno izražanje in razmišljanje. Maruša in Anže se s pomočjo profesorja Janeza Demšarja učita razumevanja programiranja.


25.10.2018

Patreon je lahko služba in ga zato moraš vzeti resno

Spletna platforma za ustvarjalce ima že več kot dva milijona aktivnih podpornikov, ki so za zanimive vsebine videoustvarjalcem, glasbenikom ali pisateljem pripravljeni plačati naročnino. Gost: Luka Marčetič


18.10.2018

Kibernetska varnost 3: Direktorska prevara

Program Varni na internetu opozarja na porast sporočil, ki nagovarjajo računovodstva podjetij. Email na prvi pogled izgleda, kot da ga je poslal direktor in zahteva nujno nakazilo večje vsote denarja. V tretjem delu podkasta o kibernetski varnosti Tadej Hren z nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost Si-Cert pravi, da gre za primitivno in enostavno goljufijo, ki lahko povzroči ogromno škode.


11.10.2018

Kibernetska varnost 2: Nakup rabljenih stvari

Odbita do bita oktobra v ospredje postavlja kibernetsko varnost. Maruša in Anže tokrat na eBayu iščeta rabljene telefone. V Sloveniji si lahko vse naprave ogledate in preizkusite, ogromno Slovencev pa nakupuje tudi na svetovnih spletnih platformah. Na kaj paziti, da se ne boste znašli v pesti spletnih goljufov?


04.10.2018

Kibernetska varnost 1: Porast spletnih goljufij

Proti spletnim goljufom se je najbolje boriti z ozaveščanjem uporabnikov. Odbita do bita v mesecu kibernetske varnosti opozarja z zgodbami poslušalcev.


Stran 9 od 24
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov