Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Klepetalni roboti

09.02.2017

Chatboti sicer niso odkritje tehnologije, so nam pa spet postali zanimivi, ko je konec lanskega leta Facebook razvil klepetalnega robota, ki živi v vašem Facebook okencu in se pogovarja z vami. Prvi chatboti so sicer nastali že pred desetletji, vendar še danes niso posebej priljubljeni ali razširjeni, tudi zaradi slovenščine, jezika, ki ga računalnik težko razume.

Klepetalni roboti oz. chatboti sicer niso odkritje tehnologije, so nam pa spet postali zanimivi, ko je lani Facebook razvil klepetalnega robota, ki živi v Facebook okencu (obstaja jih več kot 11.000) in se pogovarja z vami. Prvi klepetalni roboti so sicer nastali že pred desetletji, vendar še danes niso posebej priljubljeni ali razširjeni, tudi zaradi slovenščine, jezika, ki ga računalnik težko razume.

Prvi takšen klepetalni robot je nastal leta 1966. Robot Eliza je na vprašanje odgovoril s tvojim vprašanjem in uspelo mu je pretentati ljudi, da so se pogovarjali s človekom. 

“Ne vidim njegove uporabne plati. Če se pogovarjaš s človekom, se pogovarjaj s človekom! Če pa hočeš uporabljati računalnik, uporabljaj računalnik! Zgleda super, sliši se zanimivo, ampak se mi zdi, da gre za marketinško zadevo, da gre v razvoj preveč denarja. Klepetalni roboti so danes še vedno na ravni tiste Elize iz leta 1966.”

Timotej Lazar

Največja težava klepetalnih robotov je slovenščina, ker jo računalnik z vsemi njenimi končnicami in dvojino težje razume kot angleščino. Je pa navdušil slovenski klepetalni robot Troljo. Živi v vašem Facebooku in odgovarja na vprašanja o prihodu mestnega avtobusa. Nastaja v tovarni chatbotov in ker ima že več kot 4000 uporabnikov, njegovi razvijalci razmišljajo o nadgradnji in podobnih botih v slovenščini.

“Uporabniki upoštevajo navodila, vtipkajo na primer ime LPP-postaje. Kmalu pa te sprašujejo tudi, kako si in ali imaš punco.”

Miha Kočevar

“Zanimiva je psihologija ljudi, ko se soočijo s chatbotom, poskušajo dokazati, da so pametnejši od njega. Mi z odzivi počasi nabiramo knjižico slovenskega jezika in verjamemo, da je to ta vrednost, ki jo ustanavljamo.”

Emil Kozole

Odbita na Twitterju:

@Odbita @TviterusaMarusa @Val202 Amebis.si z Piflar in Klepec sta tehnicno najbolj napredna .si bota. Mogoce useful https://t.co/lYny95jpUt

— Oto Brglez (@otobrglez) February 9, 2017


Odbita do bita

468 epizod


Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.

Klepetalni roboti

09.02.2017

Chatboti sicer niso odkritje tehnologije, so nam pa spet postali zanimivi, ko je konec lanskega leta Facebook razvil klepetalnega robota, ki živi v vašem Facebook okencu in se pogovarja z vami. Prvi chatboti so sicer nastali že pred desetletji, vendar še danes niso posebej priljubljeni ali razširjeni, tudi zaradi slovenščine, jezika, ki ga računalnik težko razume.

Klepetalni roboti oz. chatboti sicer niso odkritje tehnologije, so nam pa spet postali zanimivi, ko je lani Facebook razvil klepetalnega robota, ki živi v Facebook okencu (obstaja jih več kot 11.000) in se pogovarja z vami. Prvi klepetalni roboti so sicer nastali že pred desetletji, vendar še danes niso posebej priljubljeni ali razširjeni, tudi zaradi slovenščine, jezika, ki ga računalnik težko razume.

Prvi takšen klepetalni robot je nastal leta 1966. Robot Eliza je na vprašanje odgovoril s tvojim vprašanjem in uspelo mu je pretentati ljudi, da so se pogovarjali s človekom. 

“Ne vidim njegove uporabne plati. Če se pogovarjaš s človekom, se pogovarjaj s človekom! Če pa hočeš uporabljati računalnik, uporabljaj računalnik! Zgleda super, sliši se zanimivo, ampak se mi zdi, da gre za marketinško zadevo, da gre v razvoj preveč denarja. Klepetalni roboti so danes še vedno na ravni tiste Elize iz leta 1966.”

Timotej Lazar

Največja težava klepetalnih robotov je slovenščina, ker jo računalnik z vsemi njenimi končnicami in dvojino težje razume kot angleščino. Je pa navdušil slovenski klepetalni robot Troljo. Živi v vašem Facebooku in odgovarja na vprašanja o prihodu mestnega avtobusa. Nastaja v tovarni chatbotov in ker ima že več kot 4000 uporabnikov, njegovi razvijalci razmišljajo o nadgradnji in podobnih botih v slovenščini.

“Uporabniki upoštevajo navodila, vtipkajo na primer ime LPP-postaje. Kmalu pa te sprašujejo tudi, kako si in ali imaš punco.”

Miha Kočevar

“Zanimiva je psihologija ljudi, ko se soočijo s chatbotom, poskušajo dokazati, da so pametnejši od njega. Mi z odzivi počasi nabiramo knjižico slovenskega jezika in verjamemo, da je to ta vrednost, ki jo ustanavljamo.”

Emil Kozole

Odbita na Twitterju:

@Odbita @TviterusaMarusa @Val202 Amebis.si z Piflar in Klepec sta tehnicno najbolj napredna .si bota. Mogoce useful https://t.co/lYny95jpUt

— Oto Brglez (@otobrglez) February 9, 2017


03.01.2024

Nov podkast Tehnična podpora

Povezava na nov podkast:


14.11.2023

Matej, Maruša in Anže o temah, ki so jih izbrali poslušalci

Slike, videe in besedila že prepričljivo generira umetna inteligenca. Kako in komu še zaupati? Katera orodja umetne inteligence vendarle prinašajo lažji študij ali delo v pisarni? Natanko eno leto po prvih omembah ChatGPT-ja se predvsem sprašujemo o možnostih uporabe in zlorabe. So ruske tehnologije nevarne? So telefoni na preklop modni trend ali korak v novo smer?


25.10.2023

Dr. Jana Javornik o robotizaciji delovnih procesov

Digitalizacija, avtomatizacija in robotizacija. Procesi, ki so vsakdan tudi v svetu delovnih procesov. Sta zato strah in dvom upravičena? Bodo roboti ljudem res prevzeli delovna mesta?


18.10.2023

Avdiofestival: Lovim ravnotežje + Atmosferci + Odbita do bita

Podjetniški podkast, ki odpira prostor iskrenim in raznolikim pogovorom. Zgodbe ovinkov in zavor treh avtomobilskih sanjačev. Sodobne tehnologije kritično umeščene v naš prostor in čas. Lovim ravnotežje, Atmosferci in Odbita do bita. Skupna točka treh uspešnih podkastov: zvesti poslušalci. Kako in zakaj jim uspeva? Kdo je zgradil najboljšo skupnost? Epizoda je bila posneta pred publiko na Avdifestivalu 2023 (9. oktobra v Cukrarni v Ljubljani)


11.10.2023

Filip Dobranić o prihodnosti korporativnih omrežij

Twitter je postal X. Podjetje Meta odgovarja z alternativo, aplikacijo Threads, ki v Evropski uniji (še) ni dovoljena. Facebook in Instagram se poigravata z mislijo o plačljivih naročninah za uporabnike … V kakšni formi so korporativna omrežja v letu 2023?


04.10.2023

dr. David Jelenc o pametnih napravah za bolj varen in udoben dom

Pametni dom po definiciji sestavljajo naprave, ki so povezljive in jih lahko upravljamo na daljavo. Kamere, pametni zvonci, kosilnice in hladilniki. Zdi se, da je pamet vgrajena že v vsako napravo, ki pa ni nujno uporabna ali varna za uporabo. Kako povezati naprave, na kaj paziti in kateremu proizvajalcu zaupati?


27.09.2023

Aljaž Potočnik o zelenem zavajanju tehnoloških podjetij, zamenljivosti in popravljivosti naprav

Na predstavitvah novih telefonov in drugih pametnih naprav to jesen so v ospredju skrb za okolje in težnje po ogljični nevtralnosti. Zelena je nujna, ampak tehnološka podjetja imajo še vedno veliko črnih pik. Je lahko izdelava pametne ure res ogljično popolnoma nevtralna? Je nevarni kobalt res material, ki se reciklira? Je poenoten USB C-polnilnik boljša, zelena rešitev?


18.09.2023

Pika Šarf o aktu o umetni inteligenci in videonadzoru zaradi olimpijskih iger

Uveljavitev in uporaba pametnega videonadzora sta se še pred kratkim zdeli rezervirani samo za Kitajsko, ki si varstvo osebnih podatkov in človekove pravice razlaga drugače kot Evropska unija. Zdaj videonadzor, ki deluje ob pomoči umetne inteligence, (začasno?) uvaja tudi Francija. Zagovorniki pravijo, da je nujen zaradi varnosti tako množičnih prireditev, kot so olimpijske igre, nasprotniki pa so ostri, saj nekaj, kar krši človekove pravice, ne sodi v središče Evrope.


12.09.2023

dr. Emilija Stojmenova Duh o enotnosti sistemov in varstvu (državnih) podatkov

Odbita do bita v osmo sezono podkasta o sodobnih tehnologijah vstopa z intervjujem z ministrico za digitalno preobrazbo Republike Slovenije. Digitalizacijo Slovenije že vsaj desetletje obljublja vsaka vlada, se pa prebivalci Slovenije še ne moremo strinjati, da živimo v digitalni državi ali družbi. Zakaj kljub številnim primerom dobrih praks nimamo enotnih informacijskih sistemov za uporabo javnih storitev, po kom se zgledovati, zakaj plastične kartice premagajo pametni telefon in kako kljub vsesplošnemu dvomu in strahu pred spremembami dvigniti digitalno pismenost?


21.06.2023

Maruša in Anže odgovarjata na vprašanja odbitih poslušalcev

Besedo v zadnji epizodi sedme sezone imajo odbiti poslušalci.


14.06.2023

Isobel Cockerell o medijih in družbenih medijih

Za Odbito do bita Isobel Cockerell razmišlja o pomenu novinarstva v času vseprisotnih spletnih mnenj in o spletnih družbenih medijih, ki odlično uspevajo kljub težavam in škandalom, ki jim ni videti konca.


01.06.2023

Urša Perčič o domači in tuji cosplay sceni

Cosplay je lahko le prostočasna dejavnost, subkultura, umetnost ali del resne in dobičkonosne industrije. Ljubitelji cosplaya se družijo na tekmovanjih in konvencijah, oblečeni v like iz sveta znanstvenofantastičnih serij, filmov in videoiger.


18.05.2023

Živa Ahac o spletnem nasilju in komunikaciji z mladimi

Nasilje na spletu je postalo med odraslimi in tudi mladimi nekaj običajnega, nepomembnega, razumljeno je kot šala. Nasilje na spletu pa ima lahko tudi posledice v resničnem življenju.


11.05.2023

Ana Jurc o stavki scenaristov in aktualnih televizijskih serijah

Zabavna industrija ima več milijonov uporabnikov po vsem svetu, velike količine denarja, a tudi številne težave. Kako stavka scenaristov v Združenih državah Amerike vpliva na televizijske serije in šove, ki jih tako radi gledamo?


04.05.2023

Robert Petan o ustvarjanju glasbe z umetno inteligenco in viralnih videospotih

Kaj umetna inteligenca prinaša v sicer tradicionalno umetnost, ki velja za kreativno in unikatno?


17.04.2023

Blaž Šter o aplikacijah za vreme in domačih vremenskih postajah

Aplikacije za vreme so med najbolj priljubljenimi na naših telefonih. Uporabljamo privzete in naložene, tudi plačljive. Nekatere veljajo za boljše, druge za slabše. Zakaj? In kako prepoznati aplikacijo, ki bo natančno napovedala vreme?


13.04.2023

Rok Gumzej o igričarski pismenosti in igrah, ki pomagajo premagovati stiske

Slovenci v igričarski pismenosti ne izstopamo v primerjavi z drugimi državami. Razumevanje in zanimanje se povečujeta, so pa javne in medijske debate pogosto povezane le z negativnimi učinki igranja iger, zasvojenostjo in predsodki. V Odbiti do bita zato tokrat igre, ki lahko imajo pozitivne učinke. Igre, ki pomagajo premagovati krizo, strah, misel na samomor ali alkoholizem.


06.04.2023

Aljaž Potočnik o (ne)uporabnosti umetne inteligence in fotografijah Lune

Kako (ne)uporaben je najbolj zloglasen robot na svetu? Zaradi ChatGPT-ja strokovnjaki celo predlagajo ustavitev razvoja umetne inteligence, Italija pa se je kot prva zahodna država odločila za prepoved uporabe ChatGPT-ja.


30.03.2023

Tik Tok 3: Katja Koren Ošljak o mladih

Tik Tok je izjemno priljubljen tudi med mladimi v Sloveniji, čeprav z vsebinami, algoritmi in zbiranjem podatkov ne prispeva k temu, da bi bil drugačen ali boljši od drugih velikih igralcev na trgu.


15.03.2023

Tik Tok 2: Nejc Slukan o dezinformacijah

Miniserija raziskuje Tik Tok, ki je hkrati najbolj priljubljeno in osovraženo družabno omrežje na svetu. Dezinformacije so v zadnjih letih velika in pomembna tema. Nekaj, kar je včasih sodilo za šank, se danes v obsežnejših oblikah pojavlja v spletnih objavah in komentarjih. Je Tik Tok zaradi ohlapne regulacije in algoritma, ki daje pomembnost tudi uporabnikom z manj sledilci, privlačnejši za dezinformacije?


Stran 1 od 24
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov