Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
485 epizod
Večer ima svojo moč. Sredino srečanje na frekvencah Radia Koper je dolgo eno uro. A mine kot bi trenil. Za to so krivi gostje, s katerimi se ob izbrani glasbi pogovarjajo novinarji.
V oddaji Odprto za srečanja je bil naš gost letošnji častni občan mestne občine Koper dr. Salvator Žitko, zgodovinar in umetnostni zgodovinar, dolgoletni ravnatelj Pokrajinskega muzeja v Kopru, ki je svojo bogato znanstveno kariero posvetil raziskovanju Istre, predvsem Kopra in njegove kulturne dediščine. Žlahten humanist, aktiven član številnih društev, navdušen frankofil, ki poleg strokovne odličnosti svoja znanja uspe približati tudi širši javnosti. Z njim se je pogovarjala Janja Lešnik.
Za Medobčinskim društvom slepih in slabovidnih Nova Gorica je več kot 70 let delovanja na področju pomoči in skrbi za ljudi z okvaro vida. Društvo ima sedež in prostore sicer v Novi Gorici, njegovi člani - teh je zdaj 235 - pa prihajajo iz vseh trinajstih občin na severnem Primorskem. Slepota ni tabu in ni ovira ne za osebni kot tudi ne za družbeni razvoj, poudarjajo v društvu, ki ga že dve desetletji vodi Igor Miljavec. Tudi sam močno slaboviden daje prednost ljudem, storitvam zanje za lažje in učinkovitejše premagovanje ovir, ki jih postavlja okvara vida v vsakdanjem življenju. Zato gradijo na stroki in socialnih programih rehabilitacije za različne vrste okvar vida in invalidnosti, pojasnjuje predsednik novogoriškega društva slepih in slabovidnih Igor Miljavec. Pred radijski mikrofon ga je povabil novinar Valter Pregelj.
Znanj, kako naši možgani nadzorujejo gibanje, je zelo malo. S tem se ukvarja raziskovalna ekipa v novem laboratoriju v Kopru pod vodstvom dr. Uroša Marušiča iz Znanstveno raziskovalnega središča. Laboratorij so vzpostavili v okviru mednarodnega projekta Twin Brain, pri katerem sodelujeta univerzi iz Berlina in Ženeve ter bolnišnica iz Trsta. S pomočjo sodobne opreme in umetne inteligence naj bi tako prišli do novih ugotovitev in razumevanj o možganih med gibanjem v realnem okolju. Večina raziskav je namreč doslej potekala le v statičnih pogojih. Z laboratorijem tako postavljajo mejnik, saj je tretji na svetu, ki se ukvarja s tovrstnimi raziskavami.
Na naših valovih bomo nocoj pluli z Vladimirjem Vladovičem, dolgoletnim poveljnikom tovornih ladij, ki je danes zaposlen na Upravi za pomorstvo v Kopru. Že kot otrok je rad risal ladje. Morje, morjeplovstvo ima v krvi ... In tudi zdaj, ko je pristaniški kapitan, nima nič proti, če mu kdo še vedno reče barba. Tjaša Škamperle ge je povabila v studio Radia Koper.
Minuli teden so v bližini kopališča v Kopru postavili rdeči kiosk, ki se ga spomnimo iz sedemdestih let prejšnjega stoletja in ki je kmalu po nastanku zaslovel tudi po svetu, saj je že leta 1970, dve leti po prvih primerkih, postal del zbirke Muzeja moderne umetnosti v New Yorku. Danes zanimanje za ta kultni izdelek industrijskega oblikovanja spet narašča, tako da tudi koprska postavitev ni naključje. V oddaji Odprto za srečanja gostimo danes avtorja kioska, arhitekta in oblikovalca, profesorja Sašo Mächtiga. Z njim se bo pogovarjala Neva Zajc.
V tokratni oddaji Odprto za srečanja gostimo Mojco Milone, učiteljico tehnike, fizike in astronomije na Osnovni šoli Solkan, pevko in ljubiteljico narave, ki je skupaj z domačini iz Trnovsko-Banjške planote opozorila na, po njihovem mnenju, nepravilno gospodarjenje s Trnovskim gozdom. Za njeno delo z mladimi in promocijo tehnike je bila večkrat nagrajena, letos tudi z nagrado Inženirska iskra. O vsem tem se bo z Mojco Milone pogovarjala Karin Zorn Čebokli.
Gost oddaje Odprto za srečanja je dr. Mitja Bricelj z direktorata za vode in investicije na Ministrstvu za okolje in prostor, ki se že vrsto let ukvarja z vodami, morjem in vprašanji, ki jih povezujemo z uporabno hidrogeografijo, kjer ga zanima predvsem kompleksen regionalni pristop. Med dejavnostmi, povezanimi z morjem, omenimo njegovo akcijo »Odkrivamo bisere slovenskega morja – Ohranimo želvo v slovenskem morju«, pa njegove napore za uveljavitev Slovenije kot pomorske države in za njeno aktivno vlogo pri oblikovanju evropske pomorske politike.Brez njega ne bi bilo priročnika za prepoznavanje in načrtovanje zelene infrastrukture. V zadnjem obdobju je koordinator stebra kakovost okolja pri Strategiji Evropske unije za Jadransko Jonsko makroregijo.
Ime Marijana Drobeža je neločljivo povezano z novinarstvom oziroma je temu poslanstvu zavezano. Večino svoje novinarske kariere pred upokojitvijo v začetku 90-ih let prejšnjega stoletja je preživel v elektronskih medijih, predvsem s poročanjem za nacionalni radio in televizijo. Tako se ga marsikateri starejši poslušalec ali gledalec spomni kot dopisnika s kriznih žarišč v nekdanji Jugoslaviji, ko je na primer poročal s Kosova. Pa iz tržaškega zamejstva. Največ pa se je Marijan Drobež oglašal na radijskih valovih Radia Ljubljana, pozneje Radia Slovenija - kot dopisnik z Goriške. Tako tudi pred 30-imi leti, ko se je Slovenija osamosvajala in je bil prvi, ki je domačo in širšo javnost seznanil z vojaškim spopadom na tedanjem mednarodnem mejnem prehodu v Rožni Dolini. Spomini na to obdobje, novinarska strast in ljubezen, ki ju še vedno udejanja s pisanjem za zamejski tednik Novi glas, in pa častitljivi osebni jubilej, ko je pred kratkim dopolnil 90 let, so dovoljšnji razlogi, da smo Marijana Drobeža povabili pred naš mikrofon. Z njim se je pogovarjal njegov kolega in dober prijatelj Valter Pregelj.
Enzo Smrekar je direktor družbe Atlantic Droga Kolinska in predsednik Smučarske zveze Slovenije. Ti funkciji sta bili njegovi odskočni deski tudi za tujino. V hrvaški skupini Atlantic je podpredsednik uprave, v Mednarodni smučarski zvezi pa član predsedstva. Med 20-to in 21-to uro bo v oddaji Odprto za srečanja govoril o svoji karieri, pogledih na aktualna vprašanja in načrtih. Pred mikrofon ga je povabila Jasna Preskar.
V oddaji Odprto za srečanja smo gostili sociologinjo dr. Jasno Podreka. Je raziskovalka na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Njena področja raziskovanja so vprašanja diskriminacije žensk ter nasilja nad ženskami, spolnega nasilja intimnopartnerskih umorov in femicida. Če ženske predčasno umrejo zaradi nasilnih vzrokov, je to najpogosteje posledica intimnopartnerskega nasilja in nasilja, ki ga v družini izvajajo drugi sorodniki, izpostavlja raziskovalka.
Gost oddaje Odprto za srečanja bo Mitja Palčič, dolgoletni komandir koprske prometne policije, danes pa drugi človek avtocestne policije. Pred vrati je poletna sezona, ko postane slovenski avtocestni križ še bolj obremenjen, saj po njem poteka pomembna tranzitna žila. Urejanju prometa in varnosti na avtocestah je naš gost posvetil velik del kariere. Kako rešiti ujete voznike v dolgotrajnih zastojih, kako voznike osvestiti o pomenu reševalnega pasu in kaj so ga naučili žal tragični množični naleti na primorski avtocesti? O tem v pogovoru s Tjašo Škamperle.
Slovenija je iz obrobne kolesarske dežele, z nekaj posameznimi prebliski v minulih letih in desetletjih, postala tako rekoč velesila, s prvim in drugim kolesarjem svetovne lestvice. O fenomenu, ki ga predstavljata Primož Roglič in Tadej Pogačar, o izzivih, ki so pred njima in tudi pred ljubitelji tega garaškega športa, nam bo več povedal David Črmelj. David je v Vipavski dolini od koder prihaja, nekoč tudi sam vrtel pedala, danes kolesarskim karavanam na največjih dirkah sledi kot športni novinar televizije Slovenija. Na klepet ga je povabil Sandi Škvarč
Gost oddaje odprto za srečanja bo Mitja Palčič, dolgoletni komandir koprske prometne policije, danes pa drugi človek avtocestne policije. Pred vrati je poletna sezona, ko postane slovenski avtocestni križ še bolj obremenjen, saj po njem poteka pomembna tranzitna žila. Urejanju prometa in varnosti na avtocestah je naš gost posvetil velik del kariere. Kako rešiti ujete voznike v dolgotrajnih zastojih, kako voznike osvestiti o pomenu reševalnega pasu in kaj so ga naučili žal tragični množični naleti na primorski avtocesti? O tem v pogovoru s Tjašo Škamperle.
Naša gostja je dr. Nadja Terčon, kustosinja Pomorskega muzeja, ki svojo bogato raziskovalno dejavnost že več kot tri desetletja namenja novejši zgodovini pomorstva. Letos je objavila izjemno odmevno monografijo, posvečeno našima prvima pomorščakinjama, Savi Kaluža in Jolandi Gruden. Terčonova poudarja, da pomorska usmeritev neke države ni nekaj samoumevnega, ni dana kar z morjem. Še posebej ne v mestih ob današnji slovenski obali, iz katerih so po vojni večinoma odšli italijanski prebivalci, naselili pa so jih prebivalci iz vse Slovenije in iz nekdanjih jugoslovanskih republik. Šele generacija, ki ima danes petdeset let, je te kraje, skupaj z njihovim morskim značajem, začutila kot svoj pravi dom, izpostavlja. Z dr. Nadjo Terčon se je pogovarjala Lea Širok.
V oddaji Odprto za srečanja smo v zadnjem letu gostili sogovornike, ki so nam pomagali razumeti svet in odnose v času pandemije: osebne, družbene, mednarodne. Danes bo naš gost profesor Dragan Kesić, ki se je v svojem doktoratu posvetil globalizacijskim procesom v svetovni farmacevtski industriji. Kako države naročajo in kako delijo cepiva? Kaj je cepilni nacionalizem? S predavateljem na Fakulteti za managament se je pogovarjala Tjaša Škamperle.
Robotika in mehanizmi je dejavnost, ki jo že več kot desetletje mladim prek različnih projektov približuje Alenka Malej, profesorica matematike in doktorica informacijsko upravljavskih ved. "Programirati robota, da gre po zarisani črti, ni tako preprosto", pravi Malejeva, ki jo navdušuje predvsem radovednost in iznajdljivost otrok. Z nekaterimi se je v preteklih letih udeležila tudi mednarodnih tekmovanj.
V nedavnem nočnem programu smo gostili urologa in genitalnega kirurga Miloša Petroviča. Sogovorniku predstavlja poseben izziv zdravljenje Peyronijeve bolezni, erektilnih \tdisfunkcij, pri svojem delu pa se ukvarja s penilnimi implanti ter kirurgijo potrditve spola. Na svoji profesionalni poti se je izobraževal in pridobival izkušnje v tujini, več let je sodeloval s kliničnim centrom Cattinara v Trstu, kjer je sodeloval na področju rekonstruktivne kirurgije genitalij, sečnic in na področju transseksualne kirurgije.
Tokrat gostimo Uroša Peterca. Ljubljančana, ki se je z družino preselil v Brda, natančneje v Kojsko. Z ženo Mileno sta imela v mislih tudi Ameriko, Francijo in Italijo, vendar sta povedala, da je na koncu med najbolj romantičnimi idejami zmagal kanček pragmatizma. Uroš Peterc je tudi tolmač, zato se je pred koronaobdobjem veliko gibal med Strasbourgom, Brusljem, Luksemburgom in Ženevo. Je akreditiran tolmač pri EU in predsednik mednarodnega združenja konferenčnih tolmačev s sedežem v Ženevi. Tolmači angleški, nemški, francoski, italijanski, poljski in hrvaški jezik. V svoji karieri imam 3500 različnih tolmačenj- od štetja ušesnih znamk na kozah nad Idrijo do kronanih glav in svetovnih politikov. Pred mikrofon ga je povabila Nataša Uršič.
Novico, da je nemška multinacionalka Sartorius kupila visokotehnološko podjetje Bia Separations iz Ajdovščine, je oktobra lani v Sloveniji prvi objavil spletni portal Domovina in v komentarju uredništva med drugim zapisal, navajamo: "Pri prodaji Bia Separations enemu največjih svetovnih igralcev na svojem področju je jasno, da ne gre za denar, temveč za strateško potezo, ki bo temu izjemnemu slovenskemu podjetju omogočila pospešen razvoj in rast v svetovnem merilu. (konec navedka) Temu nasezadnje v tokratni oddaji Odprto za srečanja pritrjuje tudi ustanovitelj in prvi mož nekdanje ajdovske gazele, danes podjetja z visokokakovostnimi delovnimi mesti in s 130-imi zaposlenimi, Aleš Štrancar. A v pogovoru z doktorjem biotehnologije se nismo dotaknili samo njegove znanstvene in poslovne poti, ampak tudi zdajšnje epidemiološke in družbeno-politične razmere. Njih kritičnega opazovalca in presojevalca, ljubitelja narave in očeta petih otrok s Planine pri Ajdovščini je pred radijski mikrofon povabil Valter Pregelj.
V tokratni oddaji odprto za srečanja gostimo učiteljico matematike Matejo Peršolja. Vrtojbenka, ki že dvajset let živi v Domžalah, je avtorica priročnika za učitelje Formativno spremljanje v praksi in ena izmed petih kandidatov, ki se potegujejo za mesto slovenskega predstavnika na svetovnem izboru Najboljši učitelj na svetu. Z njo se pogovarja Karin Zorn Čebokli.
Neveljaven email naslov