Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Zeleno, ki te ljubim, zeleno: druga oddaja iz cikla Tomaža Pengova

26.09.2019

Ob sedemdesetletnici rojstva Tomaža Pengova poslušamo cikel glasbenodokumentarnih oddaj, v katerih nam svoje poglede nanj razkriva sedem njegovih prijateljev in soustvarjalcev. Tokrat bodo z nami trije od njih – Bogdana Herman, Milan Dekleva in Boris A. Novak, ki nam bodo svojo skozi svojo pripoved približali Pengovovo ljubezen do narave in načine, kako se zrcali v njegovi poetiki.

Druga oddaja iz cikla Tomaža Pengova

Ob sedemdesetletnici rojstva Tomaža Pengova poslušamo cikel glasbenodokumentarnih oddaj, v katerih nam svoje poglede nanj razkriva sedem njegovih prijateljev in soustvarjalcev. Prvo od petih oddaj smo namenili snemanju legendarnega prvenca Odpotovanja iz leta 1973 ter Pengovovemu tenkočutnemu odnosu do glasbe in zvoka. Nadaljujemo s pripovedjo o Pengovovi ljubezni do narave in načinu, kako se le-ta zrcali v njegovi poetiki. Z nami se pogovarjajo Bogdana Herman, Milan Dekleva in Boris A. Novak.

»Prava umetnost je temna umetnost. Je umetnost, v katero moramo vstopiti, tako da nekaj riskiramo. Da ne vemo, kaj nam bo prinesla – ne samo užitka v neki lepoti, v neki formi, ampak tudi stresa, nekega eksistencialnega pretresa. Odpre nam vprašanje smisla in nesmisla. To se pravi svobode in ujetosti, skratka vsa tista življenjska vprašanja, ki se nam v vsakdanjosti niti ne pojavijo. Ampak to je tisto, kar je ordinata naših življenj – če je abscisa ta os odtekanja, potem je ordinata globina bivanja. In od nekdaj so bili pesniki – in Tomaž je bil nek tak pesnik – od vedske tradicije so bili povezovalci neba in zemlje, so bili čuvarji tega, da se ta vez med nebom in zemljo ne prekine.«

Milan Dekleva, pogovor za Pesem v žepu

 

Motivika narave se vije skozi celotni opus Tomaža Pengova. Zemlja, Gea, njegova muza, se v pesmih znajde v najrazličnejših oblikah: zazveni v krošnjah dreves, drsi skozi dlani skupaj s peščenimi zrni in se zrcali v podobah mimoidočih. Pengov pa ne ostaja le pri pasivnem občudovanju, ampak je znal svojo ljubezen izraziti tudi z dejanji. Boris A. Novak opisuje dogajanje v začetku sedemdesetih let, ko se je Jugoslavija po obdobju odprtosti v šestdesetih letih ponovno začela zapirati, mladi intelektualci pa so se poskušali splošnemu vzdušju postaviti po robu:

»Seveda smo se vedno znova organizirali v razne uporniške akcije. Tako je denimo ravno Tomaž takrat organiziral tudi akcijo, za katero sem pred kratkim izvedel, da zdaj velja za prvo ekološko akcijo v Sloveniji, in sicer je šlo za protest zoper sekanje drevja, lip in drugih drevesnih vrst, na Vegovi cesti in v stari Ljubljani. In spomnim se, da je Tomaž takrat napisal Lorcov verz ‘Zeleno, ki te ljubim, zeleno’ na neko fasado …«

Boris A. Novak, pogovor za Pesem v žepu

 

Tomaž Pengov je bližino narave najraje iskal ob svojih sprehodih po Tivoliju in Rožniku. V njegove pesmi se tako pogosto prikrade motiv drevesa; tudi sam se je v enem od intervjujev (Primož Oberžan, Literatura, 2008) navezal na to simboliko:

»Na vprašanje, ali on hitro dela, ali hitro daje ven tisto, kar je domislil, je rekel, da ne. Da je on kot drevo. Je rekel, tudi drevo ne odvrže takoj svojega sadeža, tudi drevo mora počakati, da – parafraziram ga, ampak točno o tem je govoril – tudi drevo mora počakati, da sadež dozori. In on je, vem, spominjam se tega, zelo dolgo premleval verze, pa tudi instrumentalno spremljavo.«

Bogdana Herman, pogovor za Pesem v žepu

 

V poeziji je narava sicer pogost motiv, vendar pesniki vse prevečkrat posegajo po klišejih. Pri Tomažu Pengovu, kot pravi Boris A. Novak, ni bilo tako:

»Tomaž je imel zelo intenziven odnos do narave. Veliko je podob, ki so vzete iz tega naravnega občutka, so pa izjemno sveže in so v tem smislu neprimerno bolj prepričljive, kot je to velik del poezije, ki zelo površno jemlje podobe iz narave …«

Boris A. Novak, pogovor za Pesem v žepu

 

Pesem Škrat Tom bi lahko razumeli kot humoren, igriv domišljijski avtoportret Tomaža Pengova

 

Po drugi strani pa je bil Tomaž Pengov po besedah Borisa A. Novaka izjemno zazrt v nebo. Zanimal se je za fiziko, astronomijo – njegov oče Marjan je bil namreč fizik, ki se je ukvarjal z magnetnimi polji, njegov portret pa predstavlja pesem “Oče” z albuma Odpotovanja.

 

Tomaž Pengov je sam pravil, da je vsaka njegova pesem srečanje in da je brez srečanja ne bi bilo. Boris A. Novak takole pripoveduje o svojem zadnjem srečanju z njim:

»Vsi ti lepi trenutki, pa tudi nekateri boleči trenutki so se potem na poseben način vrnili, ko sem po nekem nenavadnem naključju usode bil pravzaprav tisti, ki sem bil z njim v njegovih zadnjih trenutkih na Golniku, kjer je februarja leta 2014 izdihnil. Pravzaprav moram to besedo izdihniti, izdih, korigirati, ker v njegovem primeru ni šlo za zadnji izdih, kot po navadi pravimo, ampak je šlo za zadnji vdih …«

Boris A. Novak, pogovor za Pesem v žepu

 

Zdi se, da v pesmih Tomaža Pengova nenehno odzvanja razpetost med bližino in oddaljenostjo, med nebom in zemljo, med spomini in hrepenenjem. In kot sam hudomušno namigne v prej omenjenem intervjuju za revijo Literatura: če ne bi bil razpet, bi bil pa zapet. Tako se tudi v kakšno njegovo pesem prikrade nasmešek:

»On drugače v svojih pesmih nima veliko tega humorja. Včasih pa ga ima, potegne to distanco in iz sebe naredi škrata, ja. In tudi to je v redu, to je v redu. Kaj pa vem, to, da je drugače resnoben, je pa hkrati tudi neka odlika njegovih pesmi. Resnoben je namreč v tem smislu, da ni patetičen, ampak da je poetičen. On vedno uide v neko fluidnost pesmi, v neko neulovljivost, v neko hermetičnost pesmi. V pesem, ki se nam noče pustiti razvozlati.«

Milan Dekleva, pogovor za Pesem v žepu

 

Tretja oddaja iz cikla nas odpelje po sledeh zgodovine.


Pesem v žepu

251 epizod


Na robu večera ne potrebuješ nobenih velikih besed, samo greš. Kitara v kovčku, klobuk na glavi in … Pesem v žepu. Poneseš jo na oder ali na cesto; pustiš ji, da poišče pot do tujih ušes. Tudi skozi radijski eter, kjer je našla svoj dom v večerni glasbeni oddaji. Skozi slovensko kantavtorsko in avtorsko sceno se s pesmijo v žepu sprehaja glasbena urednica Teja Klobčar.

Zeleno, ki te ljubim, zeleno: druga oddaja iz cikla Tomaža Pengova

26.09.2019

Ob sedemdesetletnici rojstva Tomaža Pengova poslušamo cikel glasbenodokumentarnih oddaj, v katerih nam svoje poglede nanj razkriva sedem njegovih prijateljev in soustvarjalcev. Tokrat bodo z nami trije od njih – Bogdana Herman, Milan Dekleva in Boris A. Novak, ki nam bodo svojo skozi svojo pripoved približali Pengovovo ljubezen do narave in načine, kako se zrcali v njegovi poetiki.

Druga oddaja iz cikla Tomaža Pengova

Ob sedemdesetletnici rojstva Tomaža Pengova poslušamo cikel glasbenodokumentarnih oddaj, v katerih nam svoje poglede nanj razkriva sedem njegovih prijateljev in soustvarjalcev. Prvo od petih oddaj smo namenili snemanju legendarnega prvenca Odpotovanja iz leta 1973 ter Pengovovemu tenkočutnemu odnosu do glasbe in zvoka. Nadaljujemo s pripovedjo o Pengovovi ljubezni do narave in načinu, kako se le-ta zrcali v njegovi poetiki. Z nami se pogovarjajo Bogdana Herman, Milan Dekleva in Boris A. Novak.

»Prava umetnost je temna umetnost. Je umetnost, v katero moramo vstopiti, tako da nekaj riskiramo. Da ne vemo, kaj nam bo prinesla – ne samo užitka v neki lepoti, v neki formi, ampak tudi stresa, nekega eksistencialnega pretresa. Odpre nam vprašanje smisla in nesmisla. To se pravi svobode in ujetosti, skratka vsa tista življenjska vprašanja, ki se nam v vsakdanjosti niti ne pojavijo. Ampak to je tisto, kar je ordinata naših življenj – če je abscisa ta os odtekanja, potem je ordinata globina bivanja. In od nekdaj so bili pesniki – in Tomaž je bil nek tak pesnik – od vedske tradicije so bili povezovalci neba in zemlje, so bili čuvarji tega, da se ta vez med nebom in zemljo ne prekine.«

Milan Dekleva, pogovor za Pesem v žepu

 

Motivika narave se vije skozi celotni opus Tomaža Pengova. Zemlja, Gea, njegova muza, se v pesmih znajde v najrazličnejših oblikah: zazveni v krošnjah dreves, drsi skozi dlani skupaj s peščenimi zrni in se zrcali v podobah mimoidočih. Pengov pa ne ostaja le pri pasivnem občudovanju, ampak je znal svojo ljubezen izraziti tudi z dejanji. Boris A. Novak opisuje dogajanje v začetku sedemdesetih let, ko se je Jugoslavija po obdobju odprtosti v šestdesetih letih ponovno začela zapirati, mladi intelektualci pa so se poskušali splošnemu vzdušju postaviti po robu:

»Seveda smo se vedno znova organizirali v razne uporniške akcije. Tako je denimo ravno Tomaž takrat organiziral tudi akcijo, za katero sem pred kratkim izvedel, da zdaj velja za prvo ekološko akcijo v Sloveniji, in sicer je šlo za protest zoper sekanje drevja, lip in drugih drevesnih vrst, na Vegovi cesti in v stari Ljubljani. In spomnim se, da je Tomaž takrat napisal Lorcov verz ‘Zeleno, ki te ljubim, zeleno’ na neko fasado …«

Boris A. Novak, pogovor za Pesem v žepu

 

Tomaž Pengov je bližino narave najraje iskal ob svojih sprehodih po Tivoliju in Rožniku. V njegove pesmi se tako pogosto prikrade motiv drevesa; tudi sam se je v enem od intervjujev (Primož Oberžan, Literatura, 2008) navezal na to simboliko:

»Na vprašanje, ali on hitro dela, ali hitro daje ven tisto, kar je domislil, je rekel, da ne. Da je on kot drevo. Je rekel, tudi drevo ne odvrže takoj svojega sadeža, tudi drevo mora počakati, da – parafraziram ga, ampak točno o tem je govoril – tudi drevo mora počakati, da sadež dozori. In on je, vem, spominjam se tega, zelo dolgo premleval verze, pa tudi instrumentalno spremljavo.«

Bogdana Herman, pogovor za Pesem v žepu

 

V poeziji je narava sicer pogost motiv, vendar pesniki vse prevečkrat posegajo po klišejih. Pri Tomažu Pengovu, kot pravi Boris A. Novak, ni bilo tako:

»Tomaž je imel zelo intenziven odnos do narave. Veliko je podob, ki so vzete iz tega naravnega občutka, so pa izjemno sveže in so v tem smislu neprimerno bolj prepričljive, kot je to velik del poezije, ki zelo površno jemlje podobe iz narave …«

Boris A. Novak, pogovor za Pesem v žepu

 

Pesem Škrat Tom bi lahko razumeli kot humoren, igriv domišljijski avtoportret Tomaža Pengova

 

Po drugi strani pa je bil Tomaž Pengov po besedah Borisa A. Novaka izjemno zazrt v nebo. Zanimal se je za fiziko, astronomijo – njegov oče Marjan je bil namreč fizik, ki se je ukvarjal z magnetnimi polji, njegov portret pa predstavlja pesem “Oče” z albuma Odpotovanja.

 

Tomaž Pengov je sam pravil, da je vsaka njegova pesem srečanje in da je brez srečanja ne bi bilo. Boris A. Novak takole pripoveduje o svojem zadnjem srečanju z njim:

»Vsi ti lepi trenutki, pa tudi nekateri boleči trenutki so se potem na poseben način vrnili, ko sem po nekem nenavadnem naključju usode bil pravzaprav tisti, ki sem bil z njim v njegovih zadnjih trenutkih na Golniku, kjer je februarja leta 2014 izdihnil. Pravzaprav moram to besedo izdihniti, izdih, korigirati, ker v njegovem primeru ni šlo za zadnji izdih, kot po navadi pravimo, ampak je šlo za zadnji vdih …«

Boris A. Novak, pogovor za Pesem v žepu

 

Zdi se, da v pesmih Tomaža Pengova nenehno odzvanja razpetost med bližino in oddaljenostjo, med nebom in zemljo, med spomini in hrepenenjem. In kot sam hudomušno namigne v prej omenjenem intervjuju za revijo Literatura: če ne bi bil razpet, bi bil pa zapet. Tako se tudi v kakšno njegovo pesem prikrade nasmešek:

»On drugače v svojih pesmih nima veliko tega humorja. Včasih pa ga ima, potegne to distanco in iz sebe naredi škrata, ja. In tudi to je v redu, to je v redu. Kaj pa vem, to, da je drugače resnoben, je pa hkrati tudi neka odlika njegovih pesmi. Resnoben je namreč v tem smislu, da ni patetičen, ampak da je poetičen. On vedno uide v neko fluidnost pesmi, v neko neulovljivost, v neko hermetičnost pesmi. V pesem, ki se nam noče pustiti razvozlati.«

Milan Dekleva, pogovor za Pesem v žepu

 

Tretja oddaja iz cikla nas odpelje po sledeh zgodovine.


25.04.2024

Alja Petric: Pejsaži Prekmurja

Narava, ki nas obdaja, v vsakem kraju zveni nekoliko drugače. Najrazličnejše zvoke iz domačega okolja je na severovzhodu Slovenije v mikrofone ujela Alja Petric. Zvočno krajino Prekmurja je nadgradila z uglasbeno poezijo tamkajšnjih pesnikov in nastal je projekt »Pejsaži Prekmurja«.


18.04.2024

Etno Histeria World Orchestra 2023

Vse od leta 2003 se skoraj vsako poletje nekje na Primorskem zbere od 50 do 100 glasbenikov z različnih koncev sveta, ki jih združuje želja po skupnem muziciranju in druženju. In vsakič znova se tako rodi Etno Histeria World Orchestra. O dogajanju na lanski dvajseti izvedbi orkestrskega druženja nam spregovori koordinatorka projekta Laura Krajnc, sicer članica slovenske glasbene zasedbe Zajtrk, ki s seboj prinaša album »Etno Histeria World Orchestra 2023«.


04.04.2024

Primož Vidovič: Carmina humana

V Pesmi v žepu se nam predstavlja šansonjer Primož Vidovič, ki s svojim prvencem »Carmina humana« išče renesanso v našem srednjem veku. V družbenokritičnem prepletu satiričnih zbadljivk in liričnih ilustracij človeških usod se sprehodi po glasbenih slogih iz različnih kotičkov in časov Evrope, pri tem pa mu s harmoniko kontrapunktira Matjaž Balažic.


28.03.2024

Pomladni potep s kantavtorji

Pesem v žepu vas danes vabi na potep s slovenskimi kantavtorji. S Koroške nam zapoje in zaigra Milan Kamnik, iz Ljubljane se oglasi kantavtor prekmurskih korenin Balladero, utrinek s Krasa v svojih novih uglasbitvah pesnika Srečka Kosovela prinaša Tinkara Kovač z Big Bandom RTV Slovenija, novo skladbo nam iz Maribora pošilja Bilbi, potep pa zaključimo v letu 1978 pri kantavtorskem prvencu Andreja Šifrerja »Moj žulj«.


21.03.2024

Andrejka Možina, Violoncelli Itineranti: Besede ne ubogajo več

V Pesmi v žepu predstavljamo knjigozvočnico »Besede ne ubogajo več« oziroma »Parole indomite«. V tem literarno-glasbenem projektu je pevka in violončelistka Andrejka Možina zbrala in uglasbila poezijo osmih slovenskih zamejskih pesnic. Posamezne pesmi v celoto povezuje motiv sanj; v glasbeni izvedbi zasedbe Violoncelli Itineranti se zložijo v slikovit kolaž filmskih prizorov, ki nam skozi oči vsake od pesnic približa doživljanje vsakdanjika na oni strani slovenske zahodne meje. Pesmi so zapisane v narečnem ali zbornem jeziku ter prevedene v italijanščino, tako da lahko nagovorijo bralce in poslušalce na obeh straneh meje. O projektu nam spregovori urednica in avtorica glasbe Andrejka Možina.


07.03.2024

Aco Razbornik: skromni velikan slovenske glasbene produkcije

Prvega marca je naš glasbeni svet pretresla vest o smrti enega najpomembnejših tonskih mojstrov in glasbenih producentov slovenskega in širšega glasbenega prostora. Aco Razbornik je sodeloval z mnogimi zvenečimi imeni slovenske in tuje glasbe. V 80. letih je osnoval legendarni studio Tivoli, v svoji petdesetletni karieri pa je sodeloval pri nastajanju več kot 500 albumov. Vrhunski tehnični mojster se je vedno držal v ozadju, a v radijskem arhivu smo izbrskali posnetek ene od priložnosti, ko se je znašel pred mikrofonom: leta 1999 ga je v oddajo Odrske luči povabil Lado Leskovar. Poslušali bomo nekaj odlomkov iz tega pogovora, v katerem je Aco Razbornik spregovoril o svojem delu in glasbenih sodelovanjih, še prej pa se bomo na kratko ustavili pri Ačevem prvem snemalnem podvigu: kultnem albumu »Odpotovanja« Tomaža Pengova.


29.02.2024

Janez Bončina Benč in zadnji koncert Septembra

V središču današnje Pesmi v žepu bosta dve imeni: September in Janez Bončina Benč. Legendarni bend in njegov vokalist, avtor pesmi in soustanovitelj. September bi prihodnje leto dopolnil petdeset let, Benč ima še dobrega četrt stoletja več. Sklenil je, da zgodbo zasedbe September pripelje do konca, do zadnjega koncerta. Ob tej priložnosti nam spregovori o svoji razgibani glasbeni poti, o ustvarjalnih sopotnikih in glasbi, ki so jo ustvarjali skupaj.


22.02.2024

Bort Ross: K tebi odpeljem svoje srce

V mirnem podeželskem okolju v bližini Šentjerneja svoje glasbene sanje udejanja dolenjski glasbenik in producent Borut Antončič – Bort Ross. Konec leta 2023 je izdal svoj drugi album »K tebi odpeljem svoje srce«, ki je za razliko od prvenca »Sančo Pansa« iz leta 2015 bolj kantavtorski in vsebinsko zrelejši; avtorjeva značilna melanholija se v novejših pesmih vse bolj umika hvaležnemu sprejemanju življenja, rezultat pa je umirjena glasbena refleksija v barvah melodičnega popa, obogatena z elementi drugih glasbenih zvrsti, ki jih v deveterico pesmi vnašajo sodelujoči glasbeniki.


08.02.2024

Zatópató: uglasbena poezija Erike Vouk

Pesem v žepu ob kulturnem prazniku prinaša uglasbeno poezijo, ki sta jo ustvarila pesnica Erika Vouk, letošnja Prešernova nagrajenka za življenjsko delo, ter pesnik in kantavtor Peter Andrej. Njuno dolgoletno sodelovanje se je leta 2017 prelilo v deveterico skladb, zbranih na albumu »Zatópató«. Ob pesmih z albuma poslušamo pogovor s Petrom Andrejem, posnet ob izidu plošče.


01.02.2024

Kantavtorski izbor: Mateja Koležnik, Mojca Prejac, 3:RMA

Pesem v žepu tokrat posvečamo slovenskim kantavtoricam. Najprej posežemo po posnetku s konca 80. let in poslušamo Matejo Koležnik, nato besedo prepustimo Mojci Prejac, zmagovalki Kantfesta 2014, ki nam predstavi novi single »Tu in zdaj«, v nadaljevanju pa se pogovarjamo z Mašo But iz kantavtorskega dua 3:RMA, v katerem ustvarja skupaj z Urško Supej, ter poslušamo pesmi z njunega novega projekta »The Garden of Edna«.


25.01.2024

Kantavtorski izbor: žive koncertne izvedbe

V Pesmi v žepu tokrat poslušamo izbor nekaterih starejših, pa tudi nekoliko novejših kantavtorskih posnetkov z živih nastopov. Izvajajo jih Urška Bančič, Sandra Erpe, Tomaž Domicelj, Tomaž Pengov, Vlado Kreslin in Leopold I. Nekaj izvedb najdete na albumih, druge so shranjene v radijskem arhivu, saj so jih posnele ekipe naše radijske glasbene produkcije.


18.01.2024

Eleutheria: Lion

»Eleutheria« v stari grščini pomeni svobodo. S to besedo je poimenovana glasbena zasedba, ki jo je pred nekaj leti na študiju jazzovskega petja v Rotterdamu ustanovila mlada slovenska glasbenica Teja Poljanšek. Pevka in avtorica je svoja študijska raziskovanja strnila v osmerico pesmi, večinoma v angleškem jeziku, in nastal je glasbeno izčiščen prvenec z močno osebno noto: »Lion«.


11.01.2024

Hamlet Express: Fantom svobode

Domača zasedba s svetovljanskim duhom Hamlet Express nam predstavlja svoj šesti album »Fantom svobode«. V eklektični osmerici skladb z oznako »fusion-chanson« se četverica glasbenikov poda na iskanje svobodnega izraza v svetu zaukazanih načinov bivanja, ustvarjanja in uživanja. O vsebini albuma, ki bo izšel tudi v vinilni obliki, nam v Pesmi v žepu spregovori vodja Hamlet Expressa, pesnik in kantavtor Andraž Polič.


28.12.2023

Odmev kantavtorskega leta 2023, 2. del

V Pesmi v žepu se v zadnjih dveh decembrskih oddajah oziramo na preteklo glasbeno leto in izpostavimo izvajalce s področja slovenskega šansona in kantavtorske glasbe, ki so ga še posebej zaznamovali. V drugem delu se posvetimo mladi generaciji in novim zasedbam – nekatere od njih je k ustvarjanju spodbudil obujeni Festival slovenskega šansona – ter poslušamo pesmi, ki so jih ustvarili Masayah, Wera Bestrd, Tomaž Hostnik, Balladero, Prašnati in Nakána.


21.12.2023

Odmev kantavtorskega leta 2023, 1. del

V Pesmi v žepu se v zadnjih dveh decembrskih oddajah oziramo na preteklo glasbeno leto in izpostavimo izvajalce s področja slovenskega šansona in kantavtorske glasbe, ki so ga še posebej zaznamovali. V prvem delu so s svojimi novimi albumi v ospredju Vlado Kreslin, Jani Kovačič, Vita Mavrič, Same babe, Andraž Hribar in letošnji Ježkov nagrajenec Tomaž Domicelj.


14.12.2023

Vlado Kreslin: Kje si bla doslej

»Kje si bla doslej« je naslov novega albuma, ki nam ga v Pesem v žepu prinaša Vlado Kreslin. Kantavtor, roker, folkroker – kakorkoli ga že poimenujete – se je v dolgih letih svoje glasbene poti preizkusil v različnih glasbenih zvrsteh in svojo kreativnost združil z mnogimi domačimi in tujimi glasbeniki. Tudi danes, pri sedemdesetih letih, aktivno ustvarja in s svojim novim albumom, po nekaterih štetjih osemindvajsetim, po drugih pa kar devetintridesetim, poslušalcem prinaša nekaj predelav starih pesmi ter še več novih.


07.12.2023

Boštjan Pertinač: Kraške štorje

Kantavtor Boštjan Pertinač nam v Pesem v žepu prinaša svoj drugi album »Kraške štorje«, kalejdoskop enajstih zgodb, ki jih je nabral po najrazličnejših kantinah in skritih kotičkih Krasa. Pri pisanju mu zgled predstavljajo nekateri starejši kantavtorski kolegi, kot sta Iztok Mlakar in Rudi Bučar, dodaja pa jim svoje lastne poglede in tako išče svojo pot v slovenskem glasbenem prostoru. Besedila so večinoma v kraškem narečju, pesmi pa se po zvoku nahajajo na presečišču etnoglasbe in poprocka. Album v celoto poveže avtorjeva želja po posredovanju zgodb, ki bi se sicer razblinile v času.


30.11.2023

Najlepši šansoni 2023, 2. del: ogledalo družbe

V Pesmi v žepu v dveh zaporednih oddajah predstavljamo deseterico izbranih šansonov, ki so se 28. oktobra predstavili na zaključni prireditvi Festivala slovenskega šansona 2023 in isti dan tudi izšli na istoimenski kompilaciji pri ZKP RTV Slovenija. V drugem delu so na vrsti skladbe, ki se obračajo k naši družbi in njenim problemom, pri tem pa včasih nastavijo ogledalo tudi nam poslušalcem. Šansone izvajajo Jure Ivanušič, Violoncelli Itineranti, Zajtrk, Primož Vidovič in Tomaž Hostnik.


23.11.2023

Najlepši šansoni 2023, 1. del: intimni svetovi

V Pesmi v žepu v dveh zaporednih oddajah predstavljamo deseterico izbranih šansonov, ki so se 28. oktobra predstavili na zaključni prireditvi Festivala slovenskega šansona 2023 in isti dan tudi izšli na istoimenski kompilaciji pri ZKP RTV Slovenija. Začenjamo pri intimnih skladbah, v katerih se razkrivajo vprašanja, spoznanja in dileme posameznika – avtorja oziroma avtorice, ki šanson tudi izvaja: Ana Maria Mitić, Smaal Tokk, Veronika Nikolovska, Andrej Tomšič in Patricija Škof.


15.11.2023

Masayah: Zavedno

Ankaranska raperka Masayah se na prvencu »Zavedno« v mladostnem slengu sprehodi skozi različne glasbene zvrsti, od surovega rapa in žurerskega trapa do spevnejšega r'n'b-ja. Glasba zanjo predstavlja terapijo, dvaindvajsetletnica brez dlake na jeziku si želi, da bi skozi pesmi poslušalcem ponudila oporo, kakršno je v glasbi našla tudi sama.


Stran 2 od 13
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov