Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Zeleno, ki te ljubim, zeleno: druga oddaja iz cikla Tomaža Pengova

26.09.2019

Ob sedemdesetletnici rojstva Tomaža Pengova poslušamo cikel glasbenodokumentarnih oddaj, v katerih nam svoje poglede nanj razkriva sedem njegovih prijateljev in soustvarjalcev. Tokrat bodo z nami trije od njih – Bogdana Herman, Milan Dekleva in Boris A. Novak, ki nam bodo svojo skozi svojo pripoved približali Pengovovo ljubezen do narave in načine, kako se zrcali v njegovi poetiki.

Druga oddaja iz cikla Tomaža Pengova

Ob sedemdesetletnici rojstva Tomaža Pengova poslušamo cikel glasbenodokumentarnih oddaj, v katerih nam svoje poglede nanj razkriva sedem njegovih prijateljev in soustvarjalcev. Prvo od petih oddaj smo namenili snemanju legendarnega prvenca Odpotovanja iz leta 1973 ter Pengovovemu tenkočutnemu odnosu do glasbe in zvoka. Nadaljujemo s pripovedjo o Pengovovi ljubezni do narave in načinu, kako se le-ta zrcali v njegovi poetiki. Z nami se pogovarjajo Bogdana Herman, Milan Dekleva in Boris A. Novak.

»Prava umetnost je temna umetnost. Je umetnost, v katero moramo vstopiti, tako da nekaj riskiramo. Da ne vemo, kaj nam bo prinesla – ne samo užitka v neki lepoti, v neki formi, ampak tudi stresa, nekega eksistencialnega pretresa. Odpre nam vprašanje smisla in nesmisla. To se pravi svobode in ujetosti, skratka vsa tista življenjska vprašanja, ki se nam v vsakdanjosti niti ne pojavijo. Ampak to je tisto, kar je ordinata naših življenj – če je abscisa ta os odtekanja, potem je ordinata globina bivanja. In od nekdaj so bili pesniki – in Tomaž je bil nek tak pesnik – od vedske tradicije so bili povezovalci neba in zemlje, so bili čuvarji tega, da se ta vez med nebom in zemljo ne prekine.«

Milan Dekleva, pogovor za Pesem v žepu

 

Motivika narave se vije skozi celotni opus Tomaža Pengova. Zemlja, Gea, njegova muza, se v pesmih znajde v najrazličnejših oblikah: zazveni v krošnjah dreves, drsi skozi dlani skupaj s peščenimi zrni in se zrcali v podobah mimoidočih. Pengov pa ne ostaja le pri pasivnem občudovanju, ampak je znal svojo ljubezen izraziti tudi z dejanji. Boris A. Novak opisuje dogajanje v začetku sedemdesetih let, ko se je Jugoslavija po obdobju odprtosti v šestdesetih letih ponovno začela zapirati, mladi intelektualci pa so se poskušali splošnemu vzdušju postaviti po robu:

»Seveda smo se vedno znova organizirali v razne uporniške akcije. Tako je denimo ravno Tomaž takrat organiziral tudi akcijo, za katero sem pred kratkim izvedel, da zdaj velja za prvo ekološko akcijo v Sloveniji, in sicer je šlo za protest zoper sekanje drevja, lip in drugih drevesnih vrst, na Vegovi cesti in v stari Ljubljani. In spomnim se, da je Tomaž takrat napisal Lorcov verz ‘Zeleno, ki te ljubim, zeleno’ na neko fasado …«

Boris A. Novak, pogovor za Pesem v žepu

 

Tomaž Pengov je bližino narave najraje iskal ob svojih sprehodih po Tivoliju in Rožniku. V njegove pesmi se tako pogosto prikrade motiv drevesa; tudi sam se je v enem od intervjujev (Primož Oberžan, Literatura, 2008) navezal na to simboliko:

»Na vprašanje, ali on hitro dela, ali hitro daje ven tisto, kar je domislil, je rekel, da ne. Da je on kot drevo. Je rekel, tudi drevo ne odvrže takoj svojega sadeža, tudi drevo mora počakati, da – parafraziram ga, ampak točno o tem je govoril – tudi drevo mora počakati, da sadež dozori. In on je, vem, spominjam se tega, zelo dolgo premleval verze, pa tudi instrumentalno spremljavo.«

Bogdana Herman, pogovor za Pesem v žepu

 

V poeziji je narava sicer pogost motiv, vendar pesniki vse prevečkrat posegajo po klišejih. Pri Tomažu Pengovu, kot pravi Boris A. Novak, ni bilo tako:

»Tomaž je imel zelo intenziven odnos do narave. Veliko je podob, ki so vzete iz tega naravnega občutka, so pa izjemno sveže in so v tem smislu neprimerno bolj prepričljive, kot je to velik del poezije, ki zelo površno jemlje podobe iz narave …«

Boris A. Novak, pogovor za Pesem v žepu

 

Pesem Škrat Tom bi lahko razumeli kot humoren, igriv domišljijski avtoportret Tomaža Pengova

 

Po drugi strani pa je bil Tomaž Pengov po besedah Borisa A. Novaka izjemno zazrt v nebo. Zanimal se je za fiziko, astronomijo – njegov oče Marjan je bil namreč fizik, ki se je ukvarjal z magnetnimi polji, njegov portret pa predstavlja pesem “Oče” z albuma Odpotovanja.

 

Tomaž Pengov je sam pravil, da je vsaka njegova pesem srečanje in da je brez srečanja ne bi bilo. Boris A. Novak takole pripoveduje o svojem zadnjem srečanju z njim:

»Vsi ti lepi trenutki, pa tudi nekateri boleči trenutki so se potem na poseben način vrnili, ko sem po nekem nenavadnem naključju usode bil pravzaprav tisti, ki sem bil z njim v njegovih zadnjih trenutkih na Golniku, kjer je februarja leta 2014 izdihnil. Pravzaprav moram to besedo izdihniti, izdih, korigirati, ker v njegovem primeru ni šlo za zadnji izdih, kot po navadi pravimo, ampak je šlo za zadnji vdih …«

Boris A. Novak, pogovor za Pesem v žepu

 

Zdi se, da v pesmih Tomaža Pengova nenehno odzvanja razpetost med bližino in oddaljenostjo, med nebom in zemljo, med spomini in hrepenenjem. In kot sam hudomušno namigne v prej omenjenem intervjuju za revijo Literatura: če ne bi bil razpet, bi bil pa zapet. Tako se tudi v kakšno njegovo pesem prikrade nasmešek:

»On drugače v svojih pesmih nima veliko tega humorja. Včasih pa ga ima, potegne to distanco in iz sebe naredi škrata, ja. In tudi to je v redu, to je v redu. Kaj pa vem, to, da je drugače resnoben, je pa hkrati tudi neka odlika njegovih pesmi. Resnoben je namreč v tem smislu, da ni patetičen, ampak da je poetičen. On vedno uide v neko fluidnost pesmi, v neko neulovljivost, v neko hermetičnost pesmi. V pesem, ki se nam noče pustiti razvozlati.«

Milan Dekleva, pogovor za Pesem v žepu

 

Tretja oddaja iz cikla nas odpelje po sledeh zgodovine.


Pesem v žepu

251 epizod


Na robu večera ne potrebuješ nobenih velikih besed, samo greš. Kitara v kovčku, klobuk na glavi in … Pesem v žepu. Poneseš jo na oder ali na cesto; pustiš ji, da poišče pot do tujih ušes. Tudi skozi radijski eter, kjer je našla svoj dom v večerni glasbeni oddaji. Skozi slovensko kantavtorsko in avtorsko sceno se s pesmijo v žepu sprehaja glasbena urednica Teja Klobčar.

Zeleno, ki te ljubim, zeleno: druga oddaja iz cikla Tomaža Pengova

26.09.2019

Ob sedemdesetletnici rojstva Tomaža Pengova poslušamo cikel glasbenodokumentarnih oddaj, v katerih nam svoje poglede nanj razkriva sedem njegovih prijateljev in soustvarjalcev. Tokrat bodo z nami trije od njih – Bogdana Herman, Milan Dekleva in Boris A. Novak, ki nam bodo svojo skozi svojo pripoved približali Pengovovo ljubezen do narave in načine, kako se zrcali v njegovi poetiki.

Druga oddaja iz cikla Tomaža Pengova

Ob sedemdesetletnici rojstva Tomaža Pengova poslušamo cikel glasbenodokumentarnih oddaj, v katerih nam svoje poglede nanj razkriva sedem njegovih prijateljev in soustvarjalcev. Prvo od petih oddaj smo namenili snemanju legendarnega prvenca Odpotovanja iz leta 1973 ter Pengovovemu tenkočutnemu odnosu do glasbe in zvoka. Nadaljujemo s pripovedjo o Pengovovi ljubezni do narave in načinu, kako se le-ta zrcali v njegovi poetiki. Z nami se pogovarjajo Bogdana Herman, Milan Dekleva in Boris A. Novak.

»Prava umetnost je temna umetnost. Je umetnost, v katero moramo vstopiti, tako da nekaj riskiramo. Da ne vemo, kaj nam bo prinesla – ne samo užitka v neki lepoti, v neki formi, ampak tudi stresa, nekega eksistencialnega pretresa. Odpre nam vprašanje smisla in nesmisla. To se pravi svobode in ujetosti, skratka vsa tista življenjska vprašanja, ki se nam v vsakdanjosti niti ne pojavijo. Ampak to je tisto, kar je ordinata naših življenj – če je abscisa ta os odtekanja, potem je ordinata globina bivanja. In od nekdaj so bili pesniki – in Tomaž je bil nek tak pesnik – od vedske tradicije so bili povezovalci neba in zemlje, so bili čuvarji tega, da se ta vez med nebom in zemljo ne prekine.«

Milan Dekleva, pogovor za Pesem v žepu

 

Motivika narave se vije skozi celotni opus Tomaža Pengova. Zemlja, Gea, njegova muza, se v pesmih znajde v najrazličnejših oblikah: zazveni v krošnjah dreves, drsi skozi dlani skupaj s peščenimi zrni in se zrcali v podobah mimoidočih. Pengov pa ne ostaja le pri pasivnem občudovanju, ampak je znal svojo ljubezen izraziti tudi z dejanji. Boris A. Novak opisuje dogajanje v začetku sedemdesetih let, ko se je Jugoslavija po obdobju odprtosti v šestdesetih letih ponovno začela zapirati, mladi intelektualci pa so se poskušali splošnemu vzdušju postaviti po robu:

»Seveda smo se vedno znova organizirali v razne uporniške akcije. Tako je denimo ravno Tomaž takrat organiziral tudi akcijo, za katero sem pred kratkim izvedel, da zdaj velja za prvo ekološko akcijo v Sloveniji, in sicer je šlo za protest zoper sekanje drevja, lip in drugih drevesnih vrst, na Vegovi cesti in v stari Ljubljani. In spomnim se, da je Tomaž takrat napisal Lorcov verz ‘Zeleno, ki te ljubim, zeleno’ na neko fasado …«

Boris A. Novak, pogovor za Pesem v žepu

 

Tomaž Pengov je bližino narave najraje iskal ob svojih sprehodih po Tivoliju in Rožniku. V njegove pesmi se tako pogosto prikrade motiv drevesa; tudi sam se je v enem od intervjujev (Primož Oberžan, Literatura, 2008) navezal na to simboliko:

»Na vprašanje, ali on hitro dela, ali hitro daje ven tisto, kar je domislil, je rekel, da ne. Da je on kot drevo. Je rekel, tudi drevo ne odvrže takoj svojega sadeža, tudi drevo mora počakati, da – parafraziram ga, ampak točno o tem je govoril – tudi drevo mora počakati, da sadež dozori. In on je, vem, spominjam se tega, zelo dolgo premleval verze, pa tudi instrumentalno spremljavo.«

Bogdana Herman, pogovor za Pesem v žepu

 

V poeziji je narava sicer pogost motiv, vendar pesniki vse prevečkrat posegajo po klišejih. Pri Tomažu Pengovu, kot pravi Boris A. Novak, ni bilo tako:

»Tomaž je imel zelo intenziven odnos do narave. Veliko je podob, ki so vzete iz tega naravnega občutka, so pa izjemno sveže in so v tem smislu neprimerno bolj prepričljive, kot je to velik del poezije, ki zelo površno jemlje podobe iz narave …«

Boris A. Novak, pogovor za Pesem v žepu

 

Pesem Škrat Tom bi lahko razumeli kot humoren, igriv domišljijski avtoportret Tomaža Pengova

 

Po drugi strani pa je bil Tomaž Pengov po besedah Borisa A. Novaka izjemno zazrt v nebo. Zanimal se je za fiziko, astronomijo – njegov oče Marjan je bil namreč fizik, ki se je ukvarjal z magnetnimi polji, njegov portret pa predstavlja pesem “Oče” z albuma Odpotovanja.

 

Tomaž Pengov je sam pravil, da je vsaka njegova pesem srečanje in da je brez srečanja ne bi bilo. Boris A. Novak takole pripoveduje o svojem zadnjem srečanju z njim:

»Vsi ti lepi trenutki, pa tudi nekateri boleči trenutki so se potem na poseben način vrnili, ko sem po nekem nenavadnem naključju usode bil pravzaprav tisti, ki sem bil z njim v njegovih zadnjih trenutkih na Golniku, kjer je februarja leta 2014 izdihnil. Pravzaprav moram to besedo izdihniti, izdih, korigirati, ker v njegovem primeru ni šlo za zadnji izdih, kot po navadi pravimo, ampak je šlo za zadnji vdih …«

Boris A. Novak, pogovor za Pesem v žepu

 

Zdi se, da v pesmih Tomaža Pengova nenehno odzvanja razpetost med bližino in oddaljenostjo, med nebom in zemljo, med spomini in hrepenenjem. In kot sam hudomušno namigne v prej omenjenem intervjuju za revijo Literatura: če ne bi bil razpet, bi bil pa zapet. Tako se tudi v kakšno njegovo pesem prikrade nasmešek:

»On drugače v svojih pesmih nima veliko tega humorja. Včasih pa ga ima, potegne to distanco in iz sebe naredi škrata, ja. In tudi to je v redu, to je v redu. Kaj pa vem, to, da je drugače resnoben, je pa hkrati tudi neka odlika njegovih pesmi. Resnoben je namreč v tem smislu, da ni patetičen, ampak da je poetičen. On vedno uide v neko fluidnost pesmi, v neko neulovljivost, v neko hermetičnost pesmi. V pesem, ki se nam noče pustiti razvozlati.«

Milan Dekleva, pogovor za Pesem v žepu

 

Tretja oddaja iz cikla nas odpelje po sledeh zgodovine.


22.08.2019

17. Kantfest, prvi del

17. kantavtorski festival Kantfest International 2019 je 16. avgusta na oder Kulturnega doma Ruše prinesel pisan nabor avtorskih pesmi domačih in nekaterih tujih ustvarjalcev. Glasbeno druženje je dodatno razgibalo tekmovanje za zlato, srebrno in bronasto kanto. Pesmi in komentarje nastopajočih bomo poslušali v dveh zaporednih oddajah; tokrat je na vrsti prvi del.


15.08.2019

Sedemnajst let kantavtorskega festivala Kantfest

Pred 17. mednarodnim festivalom Kantfest International 2019 poslušamo izbor pesmi s preteklih izdaj festivala, ki je v svoji zgodovini gostil številna domača in tudi nekatera tuja kantavtorska imena. O kantavtorstvu spregovorita organizator festivala Peter Andrej in lanska dobitnica zlate kante Sandra Erpe.


27.06.2019

Edenon: Oko v črti

Mihael Lajlar je pesnik, kantavtor, roker - vse troje pa združuje pod imenom Edenon. Poslušamo novo ploščo Oko v črti, na kateri se temačna vsebina preliva v različne glasbene odtenke, ki jih poleg vokalista in akustičnega kitarista Mihaela ustvarjajo še Urban Krč (bobni), Rok Lajlar (električna kitara) in Jurij Repar (baskitara).


13.06.2019

Pesem v žepu - Tantadruj

Skupina Tantadruj s svojim šestim albumom "Vihar" nadaljuje z uglasbljanjem klasikov slovenske poezije. Na sprehod med pesmimi z nove plošče nas bo pospremil vodja skupine Boštjan Soklič.


06.06.2019

Avtor, na kant ali v kanto? Na Kantfest!

Kantavtorski festival Kantfest bo letos že 17. po vrsti, k sodelovanju pa vabi domače in tuje ustvarjalce, ki se (z)najdejo v polju kantavtorskega ustvarjanja in se želijo pomeriti v tekmovanju za zlato, srebrno in bronasto kanto. O načrtih za letošnjo edicijo festivala se pogovarjamo z organizatorjem, kantavtorjem Petrom Andrejem.


30.05.2019

Pesem v žepu: Sodobna trubadurka Manca Berlec

V Pesmi v žepu se nam predstavlja mlada kantavtorica Manca Berlec s svojim prvencem »Gola«. Ljubezenske pesmi na njem bi lahko označili za nekakšno sodobno žensko trubadursko liriko, ki jo Manca podaja na preprost in neposreden način.


23.05.2019

Pesem v žepu: Jernej Zoran vzpostavlja Stik

Z nami se pogovarja novomeški kantavtor Jernej Zoran, ki na svoji 5. plošči "Stik" združuje moči s pevko Nino Radkovič. "Stik" prinaša predvsem pesmi z ljubezensko vsebino, ki se izmenjujejo z instrumentalnimi skladbami, vse pa prežema Jernejev optimistični pogled na svet.


16.05.2019

Opojna otožnost skupine Hamlet Express

Skupina Hamlet Express, ki jo vodi kantavtor Andraž Polič, ustvarja že skoraj dvajset let, pred kratkim pa je izdala svoj peti album "Opium Blue". Z Andražem se v Pesmi v žepu pogovarjamo o idejah, ki stojijo za pesmimi, pa tudi o njegovih pogledih na ustvarjanje, kulturo in družbo.


25.04.2019

Tulio Furlanič

Bobnar in pevec Tulio Furlanič bo v Pesmi v žepu spregovoril o svoji glasbeni poti, ki ga je vodila od skupine Kameleoni v šestdesetih letih prek Faraonov, Yesterday in končno do samostojne kariere. Vmes ga je za dolga leta odneslo v tujino, pa se je spet vrnil in vedno znova našel načine za približevanje ljudem skozi glasbo. Zdaj ga čaka nova prelomnica, sedemdeseti rojstni dan, ob tem pa še vedno ustvarja in pripravlja pesmi za nov samostojni album.


18.04.2019

Pesem v žepu: Jakob Kobal

S prvencem "Cloudless" se kantavtor Jakob Kobal loteva razkrivanja lastnega dojemanja sveta skozi glasbo. Namesto aktivnega zoperstavljanja zahtevam sodobne družbe se raje odmakne in prepušča toku, kar mu ponuja možnost za neobremenjeno opazovanje in glasbenobesedilno slikanje vtisov iz narave.


11.04.2019

Pesem v žepu: Same babe

V Pesmi v žepu so z nami Viki, Marko in Marko, polovica šansonjerske zasedbe Same babe. Njihova četrta plošča "Vražji bend" nadaljuje žanrsko pisano uglasbljanje poezije, pri čemer ne manjka pikrih satiričnih glasbenih domislic.


04.04.2019

Pesem v žepu: Kantavtorske perspektive

V Pesmi v žepu ostajamo pri kantavtorski glasbi in šansonu ter poslušamo izbor pesmi slovenskih ustvarjalcev. Tokrat se sprašujemo, na kakšne načine je mogoče skozi pesmi pogledati na svet.


28.03.2019

Pesem v žepu: Bordo

Tomaž Štular se pod imenom Bordo podaja na samostojno kantavtorsko pot in si na albumu "Medzvezdje" zastavlja večna vprašanja o vlogi in mestu človeka med ljudmi.


14.03.2019

Pesem v žepu: Andrej Šifrer

Svoje pesmi v žepu tokrat prinaša kantavtor Andrej Šifrer. Spregovorili bomo o njegovih zadnjih dveh ploščah: "40 let norosti" in "40 let - Moj žulj".


07.03.2019

Pesem v žepu: Na drugi strani pesmi Katarine Avbar

Pred letom dni – prav na dan žena – se je po dolgi bolezni poslovila ena vidnejših slovenskih kantavtoric Katarina Avbar. Njeno glasbenobesedilno ustvarjanje je vseskozi usmerjal njen veder in dobrohoten, a kljub temu kritičen pogled na svet. Svoje pesmi je najprej pisala za druge, sčasoma pa jih je pričenjala tudi sama postavljati na oder. Ob tem sta jo spodbujala njen partner, sicer kitarist in producent Peter Dekleva, ter pevka Vesna Zornik, s katero se pogovarjamo v tokratni oddaji.


28.02.2019

Pesem v žepu: Zajtrk

Z nami se pogovarjata Laura Krajnc in Sven Horvat, kantavtorski duo Zajtrk. Pred kratkim je luč sveta ugledal njun prvenec "Pričutenja".


21.02.2019

Pesem v žepu: Generator

V Pesmi v žepu se pogovarjamo z Anino Trobec, pevko ustvarjalnega kolektiva Generator. Njihov prvenec »Open Eyes« z žanrsko fuzijo in minimalističnim pristopom v dvanajstih pesmih ponuja neobremenjen, a hkrati izredno domišljen glasbeni svet, v katerem se lahko najdejo tudi zahtevnejši poslušalci.


14.02.2019

Pesem v žepu: Bališ

Rokerji Bališ prihajajo z avstrijske Koroške. Pred kratkim so izdali svoj četrti album "11°", ki ga bo v Pesmi v žepu predstavil Marko Stern.


07.02.2019

Milan Dekleva

Ob kulturnem prazniku se o uglasbeni poeziji, njenem pomenu in mestu, ki ga zaseda v današnjem svetu, z nami pogovarja pesnik Milan Dekleva. Poleg njegovih pesmi poslušamo tudi izbor uglasbitev drugih slovenskih pesnikov in pesnic.


31.01.2019

Slepa kura

Kolektiv vsestranskih glasbenikov pod vodstvom Roberta Jukiča se pod imenom Slepa kura prelevi v rokerje, ki želijo z družbenoangažiranimi besedili premikati meje v glavah. Preprosto idejo pospremijo z dodelano glasbeno izvedbo, ki nas ob poslušanju albuma »Odprta sezona lova na politike« prijetno preseneti tudi po estetski plati.


Stran 11 od 13
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov