Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
»Orfej iz pekla« je glasbeno-raziskovalni projekt kantavtorja Janija Kovačiča, posvečen pesmim iz koncentracijskih taborišč. Pesmi so nastale med drugo svetovno vojno, pozabe jih je rešil Poljak Aleksander Kulisiewicz, ki je marsikatero od njih tudi sam ustvaril. V slovenščino sta jih iz poljščine in nemščine prevedla Simona Klemenčič in Jani Kovačič, slednji jih tudi izvaja. Pesmi so zelo preproste, mnoge od njih odlikuje črni humor, ob poslušanju pa nas neposredno, brez narkoze postavijo v središče doživljanja enega najhujših absurdov, kar jih je zmožen človek.
Pesmi iz koncentracijskih taborišč v izvedbi Janija Kovačiča
Orfej iz pekla je glasbeno-raziskovalni projekt kantavtorja Janija Kovačiča, posvečen pesmim iz koncentracijskih taborišč. Pesmi so nastale med drugo svetovno vojno, pozabe jih je rešil Poljak Aleksander Kulisiewicz, ki je marsikatero od njih tudi sam ustvaril. V slovenščino sta jih iz poljščine in nemščine prevedla Simona Klemenčič in Jani Kovačič, slednji jih tudi izvaja. Pesmi so zelo preproste, mnoge od njih odlikuje črni humor, ob poslušanju pa nas neposredno, brez narkoze postavijo v središče doživljanja enega najhujših absurdov, kar jih je zmožen človek.
Orfej iz pekla
Monografija s priloženim glasbenim albumom je nastala na podlagi pesmi, ki jih je med drugo svetovno vojno zbiral Aleksander Kulisiewicz. Jani Kovačič jih je novembra 2019 na koncertu v Narodni galeriji premierno izvedel v slovenščini; prav ta posnetek je zdaj vključen v to izdajo, ki je izšla v sodelovanju Prvega programa Radia Slovenija, ZKP RTV Slovenija in ZRC SAZU. Jani Kovačič je projekt ustvaril kot:
»… ene vrste hommage v spomin vsem žrtvam, brezimnim žrtvam vojn, ki jih je vedno v vsaki vojni toliko in nikoli ne bodo omenjeni nikjer … In mislim, da se jih moramo spomniti, da je toliko brezimnih ljudi bilo žrtvovanih za neke prazne ideje teh velikašev, ki so se igrali vojne z malimi ljudmi … Da se spomnimo, da je cela naša civilizacija zgrajena na vzdihljajih.«
Jani Kovačič, pogovor za Pesem v žepu
Posebna moč teh pesmi je v tem, da nas neposredno soočijo z občutki ljudi, ki so jih ustvarili:
»V vsakem taborišču se je pokazalo, da se je tega nabralo kar precej: teh raznih spominov, pesmi, anekdot in tako dalje … Pesmi so zelo preproste, zelo direktne, brez narkoze, bi rekli. Ta enostavna preprostost je tista – saj tam niso imeli časa za kaj umetelnega. Niso imeli časa, zapomniti so si morali – mogoče so kdaj zapisali, predvsem so si morali pa zapomniti. In ko nekako podoživljamo to njihovo situacijo, vidimo to eksistencialno grozo, ki jih je prežela, in tudi mi ne moremo mimo tega in tudi nas stisne. Zdelo se mi je pomembno, da to na nek način povemo, ker edino umetnost lahko govori o tej grozi. Želimo si, da je nihče ne bi več doživel.«
Jani Kovačič, pogovor za Pesem v žepu
247 epizod
Na robu večera ne potrebuješ nobenih velikih besed, samo greš. Kitara v kovčku, klobuk na glavi in … Pesem v žepu. Poneseš jo na oder ali na cesto; pustiš ji, da poišče pot do tujih ušes. Tudi skozi radijski eter, kjer je našla svoj dom v večerni glasbeni oddaji. Skozi slovensko kantavtorsko in avtorsko sceno se s pesmijo v žepu sprehaja glasbena urednica Teja Klobčar.
»Orfej iz pekla« je glasbeno-raziskovalni projekt kantavtorja Janija Kovačiča, posvečen pesmim iz koncentracijskih taborišč. Pesmi so nastale med drugo svetovno vojno, pozabe jih je rešil Poljak Aleksander Kulisiewicz, ki je marsikatero od njih tudi sam ustvaril. V slovenščino sta jih iz poljščine in nemščine prevedla Simona Klemenčič in Jani Kovačič, slednji jih tudi izvaja. Pesmi so zelo preproste, mnoge od njih odlikuje črni humor, ob poslušanju pa nas neposredno, brez narkoze postavijo v središče doživljanja enega najhujših absurdov, kar jih je zmožen človek.
Pesmi iz koncentracijskih taborišč v izvedbi Janija Kovačiča
Orfej iz pekla je glasbeno-raziskovalni projekt kantavtorja Janija Kovačiča, posvečen pesmim iz koncentracijskih taborišč. Pesmi so nastale med drugo svetovno vojno, pozabe jih je rešil Poljak Aleksander Kulisiewicz, ki je marsikatero od njih tudi sam ustvaril. V slovenščino sta jih iz poljščine in nemščine prevedla Simona Klemenčič in Jani Kovačič, slednji jih tudi izvaja. Pesmi so zelo preproste, mnoge od njih odlikuje črni humor, ob poslušanju pa nas neposredno, brez narkoze postavijo v središče doživljanja enega najhujših absurdov, kar jih je zmožen človek.
Orfej iz pekla
Monografija s priloženim glasbenim albumom je nastala na podlagi pesmi, ki jih je med drugo svetovno vojno zbiral Aleksander Kulisiewicz. Jani Kovačič jih je novembra 2019 na koncertu v Narodni galeriji premierno izvedel v slovenščini; prav ta posnetek je zdaj vključen v to izdajo, ki je izšla v sodelovanju Prvega programa Radia Slovenija, ZKP RTV Slovenija in ZRC SAZU. Jani Kovačič je projekt ustvaril kot:
»… ene vrste hommage v spomin vsem žrtvam, brezimnim žrtvam vojn, ki jih je vedno v vsaki vojni toliko in nikoli ne bodo omenjeni nikjer … In mislim, da se jih moramo spomniti, da je toliko brezimnih ljudi bilo žrtvovanih za neke prazne ideje teh velikašev, ki so se igrali vojne z malimi ljudmi … Da se spomnimo, da je cela naša civilizacija zgrajena na vzdihljajih.«
Jani Kovačič, pogovor za Pesem v žepu
Posebna moč teh pesmi je v tem, da nas neposredno soočijo z občutki ljudi, ki so jih ustvarili:
»V vsakem taborišču se je pokazalo, da se je tega nabralo kar precej: teh raznih spominov, pesmi, anekdot in tako dalje … Pesmi so zelo preproste, zelo direktne, brez narkoze, bi rekli. Ta enostavna preprostost je tista – saj tam niso imeli časa za kaj umetelnega. Niso imeli časa, zapomniti so si morali – mogoče so kdaj zapisali, predvsem so si morali pa zapomniti. In ko nekako podoživljamo to njihovo situacijo, vidimo to eksistencialno grozo, ki jih je prežela, in tudi mi ne moremo mimo tega in tudi nas stisne. Zdelo se mi je pomembno, da to na nek način povemo, ker edino umetnost lahko govori o tej grozi. Želimo si, da je nihče ne bi več doživel.«
Jani Kovačič, pogovor za Pesem v žepu
Kantavtorski festival Kantfest bo letos že 17. po vrsti, k sodelovanju pa vabi domače in tuje ustvarjalce, ki se (z)najdejo v polju kantavtorskega ustvarjanja in se želijo pomeriti v tekmovanju za zlato, srebrno in bronasto kanto. O načrtih za letošnjo edicijo festivala se pogovarjamo z organizatorjem, kantavtorjem Petrom Andrejem.
V Pesmi v žepu se nam predstavlja mlada kantavtorica Manca Berlec s svojim prvencem »Gola«. Ljubezenske pesmi na njem bi lahko označili za nekakšno sodobno žensko trubadursko liriko, ki jo Manca podaja na preprost in neposreden način.
Z nami se pogovarja novomeški kantavtor Jernej Zoran, ki na svoji 5. plošči "Stik" združuje moči s pevko Nino Radkovič. "Stik" prinaša predvsem pesmi z ljubezensko vsebino, ki se izmenjujejo z instrumentalnimi skladbami, vse pa prežema Jernejev optimistični pogled na svet.
Skupina Hamlet Express, ki jo vodi kantavtor Andraž Polič, ustvarja že skoraj dvajset let, pred kratkim pa je izdala svoj peti album "Opium Blue". Z Andražem se v Pesmi v žepu pogovarjamo o idejah, ki stojijo za pesmimi, pa tudi o njegovih pogledih na ustvarjanje, kulturo in družbo.
Bobnar in pevec Tulio Furlanič bo v Pesmi v žepu spregovoril o svoji glasbeni poti, ki ga je vodila od skupine Kameleoni v šestdesetih letih prek Faraonov, Yesterday in končno do samostojne kariere. Vmes ga je za dolga leta odneslo v tujino, pa se je spet vrnil in vedno znova našel načine za približevanje ljudem skozi glasbo. Zdaj ga čaka nova prelomnica, sedemdeseti rojstni dan, ob tem pa še vedno ustvarja in pripravlja pesmi za nov samostojni album.
S prvencem "Cloudless" se kantavtor Jakob Kobal loteva razkrivanja lastnega dojemanja sveta skozi glasbo. Namesto aktivnega zoperstavljanja zahtevam sodobne družbe se raje odmakne in prepušča toku, kar mu ponuja možnost za neobremenjeno opazovanje in glasbenobesedilno slikanje vtisov iz narave.
V Pesmi v žepu so z nami Viki, Marko in Marko, polovica šansonjerske zasedbe Same babe. Njihova četrta plošča "Vražji bend" nadaljuje žanrsko pisano uglasbljanje poezije, pri čemer ne manjka pikrih satiričnih glasbenih domislic.
V Pesmi v žepu ostajamo pri kantavtorski glasbi in šansonu ter poslušamo izbor pesmi slovenskih ustvarjalcev. Tokrat se sprašujemo, na kakšne načine je mogoče skozi pesmi pogledati na svet.
Tomaž Štular se pod imenom Bordo podaja na samostojno kantavtorsko pot in si na albumu "Medzvezdje" zastavlja večna vprašanja o vlogi in mestu človeka med ljudmi.
Svoje pesmi v žepu tokrat prinaša kantavtor Andrej Šifrer. Spregovorili bomo o njegovih zadnjih dveh ploščah: "40 let norosti" in "40 let - Moj žulj".
Pred letom dni – prav na dan žena – se je po dolgi bolezni poslovila ena vidnejših slovenskih kantavtoric Katarina Avbar. Njeno glasbenobesedilno ustvarjanje je vseskozi usmerjal njen veder in dobrohoten, a kljub temu kritičen pogled na svet. Svoje pesmi je najprej pisala za druge, sčasoma pa jih je pričenjala tudi sama postavljati na oder. Ob tem sta jo spodbujala njen partner, sicer kitarist in producent Peter Dekleva, ter pevka Vesna Zornik, s katero se pogovarjamo v tokratni oddaji.
Z nami se pogovarjata Laura Krajnc in Sven Horvat, kantavtorski duo Zajtrk. Pred kratkim je luč sveta ugledal njun prvenec "Pričutenja".
V Pesmi v žepu se pogovarjamo z Anino Trobec, pevko ustvarjalnega kolektiva Generator. Njihov prvenec »Open Eyes« z žanrsko fuzijo in minimalističnim pristopom v dvanajstih pesmih ponuja neobremenjen, a hkrati izredno domišljen glasbeni svet, v katerem se lahko najdejo tudi zahtevnejši poslušalci.
Rokerji Bališ prihajajo z avstrijske Koroške. Pred kratkim so izdali svoj četrti album "11°", ki ga bo v Pesmi v žepu predstavil Marko Stern.
Ob kulturnem prazniku se o uglasbeni poeziji, njenem pomenu in mestu, ki ga zaseda v današnjem svetu, z nami pogovarja pesnik Milan Dekleva. Poleg njegovih pesmi poslušamo tudi izbor uglasbitev drugih slovenskih pesnikov in pesnic.
Kolektiv vsestranskih glasbenikov pod vodstvom Roberta Jukiča se pod imenom Slepa kura prelevi v rokerje, ki želijo z družbenoangažiranimi besedili premikati meje v glavah. Preprosto idejo pospremijo z dodelano glasbeno izvedbo, ki nas ob poslušanju albuma »Odprta sezona lova na politike« prijetno preseneti tudi po estetski plati.
Zasedba Brencl banda se navdihuje pri tradiciji različnih narodov, ki jo na svoj način pregnete, napiše na novo in postavi na sodobni oder. Ta etno-kantavtorski glasbenobesedilni spoj se tako udejanja tudi v njihovi tretji studijski plošči »Korenine svetlobe«, ki nam jo predstavlja eden od ustanovnih članov skupine Andrej Boštjančič Ruda.
V Pesmi v žepu tudi tokrat ostajamo pri slovenskih kantavtorjih in poslušamo pesmi s treh starejših albumov: hrvaško-slovenskega kantavtorskega sodelovanja "Sjedoci - Priče" (1989) Arsena Dedića in Zorana Predina, prvenca ene ključnih slovenskih kantavtoric Ksenije Jus "Link der Wasser" (1998) in prvenca "Manj je več" (2009) ljutomerskega etno-rock glasbenika Sama Budne.
V Pesmi v žepu se nam predstavlja kantavtor Matej Krajnc s svojo novo ploščo Tihi dogovor. Pesmi na njej so pravzaprav uglasbena poezija, prepletena s številnimi referencami iz literarnega sveta.
Tokratno Pesem v žepu posvečamo pesnici, pisateljici, igralki, šansonjerki Svetlani Makarovič, ki je 1. januarja dopolnila 80 let. Poslušamo pesmi z njenih šansonjerskih plošč ter kakšno tako, ki se navezuje na njeno poezijo. Med pesmi vpletamo drobce pogovora iz nedavne oddaje Intervju, v kateri nam je pripovedovala o svojem ustvarjanju.
Neveljaven email naslov