Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Andraž Hribar se s svojo šesto ploščo "Čas je" vrača k rokerskim koreninam, kar napove tudi v naslovni pesmi: "Čas je, da uglasim kitaro, prsti iščejo prijeme, niso še za staro šaro moje najstniške dileme …" V pesmih se vseprisotni ljubezenski tematiki pridruži odziv na svet, ki nas obdaja, besedila pa so nastala v sodelovanju z njegovim očetom Milanom Hribarjem. Zaradi različnih glasbenih sodelovanj album zazveni večplastno, obenem pa povsem nevsiljivo vzpostavi povezavo med avtorjevimi glasbenimi vzori in sedanjostjo.
Večplastno glasbeno raziskovanje
Andraž Hribar se s svojo šesto ploščo Čas je vrača k rokerskim koreninam, kar napove tudi v naslovni pesmi: "Čas je, da uglasim kitaro, prsti iščejo prijeme, niso še za staro šaro moje najstniške dileme …" V pesmih se vseprisotni ljubezenski tematiki pridruži odziv na svet, ki nas obdaja, besedila pa so nastala v sodelovanju z njegovim očetom Milanom Hribarjem. Zaradi različnih glasbenih sodelovanj album zazveni večplastno, obenem pa povsem nevsiljivo vzpostavi povezavo med avtorjevimi glasbenimi vzori in sedanjostjo.
Naslovna pesem »Čas je« po Andraževih besedah pripelje rdečo nit:
»… Ta moment, ki se vleče skozi vse pesmi, ampak mogoče je pri drugih rahlo bolj prikrito, namreč: čas je, da uglasim kitaro, prsti iščejo po žepih med drobtinami spominov kakšno staro trzalico. Ali pa: čas je, da uglasim kitaro, prsti iščejo prijeme, niso še za staro šaro moje najstniške dileme. Pravzaprav tukaj se je nekje začela ta plošča … Žerjavica se je tu razpihala. Recimo, da sem tu ugotovil, da si res želim narediti spet eno lepo poprock ploščo.«
K ustvarjanju šeste plošče je povabil ekipo prekaljenih glasbenikov, sam pa je seveda odigral kitare. Ob njem med drugim zaigrajo Neža Buh - Neisha (hammond, klavir, el. klavir), Matej Tekavčič in Miha Koren (baskitara), Dorian Granda (bobni), Primož Malenšek - Pimps (tolkala), Tomaž O. Rous (sintetizatorji, programiranje) … Produkcijo albuma je zaupal Dejanu Radičeviću, vsem naštetim pa je Andraž pustil precej proste roke:
»Človeka med ustvarjanjem nekako samo nese. Jaz se vedno lotevam projektov na izjemno odprt način. Ne želim nikogar omejevati, v bistvu producentu pustim, da ga pelje po svoje, glasbeniki razpenjajo svoja jadra, vnašajo svoje karakterje, svojo energijo … Sploh pa če povabiš k sodelovanju ljudi, ki imajo svojo zelo močno izoblikovano glasbeno osebnost, je celo dobro, da jim pustiš delovati ali pa igrati, da izzvenijo nekako po svoje.«
Dejan Radičević in Tomaž O. Rous sta pripomogla k slojeviti zvočni sliki posameznih pesmi, pri čemer kakšna od njih spomni na pesmi skupine Prah, v kateri je v 70-ih letih ustvarjal Andražev oče Milan Hribar – ti vplivi so se v pesmi prikradli povsem podzavestno.
»Jaz moram priznati, da nisem razmišljal o tem, da bi se bližal zvoku Praha, ampak če zdaj pomislim, je dejansko Miha Kralj kot pionir elektronske glasbe takrat ogromno naredil o tem. Tudi tam se pojavlja ta slojevitost zvoka …«
Milan Hribar je obenem avtor polovice besedil na albumu; oče in sin se skozi besede izražata vsak na svoj način – Milanova besedila so romantične pripovedi, Andraževa pa bolj ekspresivna:
»Mogoče ravno to daje eno tako barvitost ne samo najinemu sodelovanju, ampak mogoče tudi najinemu odnosu. Ker je zelo zanimivo, da sva ne glede na to, da sva oče in sin, zelo dobra prijatelja.«
251 epizod
Na robu večera ne potrebuješ nobenih velikih besed, samo greš. Kitara v kovčku, klobuk na glavi in … Pesem v žepu. Poneseš jo na oder ali na cesto; pustiš ji, da poišče pot do tujih ušes. Tudi skozi radijski eter, kjer je našla svoj dom v večerni glasbeni oddaji. Skozi slovensko kantavtorsko in avtorsko sceno se s pesmijo v žepu sprehaja glasbena urednica Teja Klobčar.
Andraž Hribar se s svojo šesto ploščo "Čas je" vrača k rokerskim koreninam, kar napove tudi v naslovni pesmi: "Čas je, da uglasim kitaro, prsti iščejo prijeme, niso še za staro šaro moje najstniške dileme …" V pesmih se vseprisotni ljubezenski tematiki pridruži odziv na svet, ki nas obdaja, besedila pa so nastala v sodelovanju z njegovim očetom Milanom Hribarjem. Zaradi različnih glasbenih sodelovanj album zazveni večplastno, obenem pa povsem nevsiljivo vzpostavi povezavo med avtorjevimi glasbenimi vzori in sedanjostjo.
Večplastno glasbeno raziskovanje
Andraž Hribar se s svojo šesto ploščo Čas je vrača k rokerskim koreninam, kar napove tudi v naslovni pesmi: "Čas je, da uglasim kitaro, prsti iščejo prijeme, niso še za staro šaro moje najstniške dileme …" V pesmih se vseprisotni ljubezenski tematiki pridruži odziv na svet, ki nas obdaja, besedila pa so nastala v sodelovanju z njegovim očetom Milanom Hribarjem. Zaradi različnih glasbenih sodelovanj album zazveni večplastno, obenem pa povsem nevsiljivo vzpostavi povezavo med avtorjevimi glasbenimi vzori in sedanjostjo.
Naslovna pesem »Čas je« po Andraževih besedah pripelje rdečo nit:
»… Ta moment, ki se vleče skozi vse pesmi, ampak mogoče je pri drugih rahlo bolj prikrito, namreč: čas je, da uglasim kitaro, prsti iščejo po žepih med drobtinami spominov kakšno staro trzalico. Ali pa: čas je, da uglasim kitaro, prsti iščejo prijeme, niso še za staro šaro moje najstniške dileme. Pravzaprav tukaj se je nekje začela ta plošča … Žerjavica se je tu razpihala. Recimo, da sem tu ugotovil, da si res želim narediti spet eno lepo poprock ploščo.«
K ustvarjanju šeste plošče je povabil ekipo prekaljenih glasbenikov, sam pa je seveda odigral kitare. Ob njem med drugim zaigrajo Neža Buh - Neisha (hammond, klavir, el. klavir), Matej Tekavčič in Miha Koren (baskitara), Dorian Granda (bobni), Primož Malenšek - Pimps (tolkala), Tomaž O. Rous (sintetizatorji, programiranje) … Produkcijo albuma je zaupal Dejanu Radičeviću, vsem naštetim pa je Andraž pustil precej proste roke:
»Človeka med ustvarjanjem nekako samo nese. Jaz se vedno lotevam projektov na izjemno odprt način. Ne želim nikogar omejevati, v bistvu producentu pustim, da ga pelje po svoje, glasbeniki razpenjajo svoja jadra, vnašajo svoje karakterje, svojo energijo … Sploh pa če povabiš k sodelovanju ljudi, ki imajo svojo zelo močno izoblikovano glasbeno osebnost, je celo dobro, da jim pustiš delovati ali pa igrati, da izzvenijo nekako po svoje.«
Dejan Radičević in Tomaž O. Rous sta pripomogla k slojeviti zvočni sliki posameznih pesmi, pri čemer kakšna od njih spomni na pesmi skupine Prah, v kateri je v 70-ih letih ustvarjal Andražev oče Milan Hribar – ti vplivi so se v pesmi prikradli povsem podzavestno.
»Jaz moram priznati, da nisem razmišljal o tem, da bi se bližal zvoku Praha, ampak če zdaj pomislim, je dejansko Miha Kralj kot pionir elektronske glasbe takrat ogromno naredil o tem. Tudi tam se pojavlja ta slojevitost zvoka …«
Milan Hribar je obenem avtor polovice besedil na albumu; oče in sin se skozi besede izražata vsak na svoj način – Milanova besedila so romantične pripovedi, Andraževa pa bolj ekspresivna:
»Mogoče ravno to daje eno tako barvitost ne samo najinemu sodelovanju, ampak mogoče tudi najinemu odnosu. Ker je zelo zanimivo, da sva ne glede na to, da sva oče in sin, zelo dobra prijatelja.«
17. kantavtorski festival Kantfest International 2019 je 16. avgusta na oder Kulturnega doma Ruše prinesel pisan nabor avtorskih pesmi domačih in nekaterih tujih ustvarjalcev. Glasbeno druženje je dodatno razgibalo tekmovanje za zlato, srebrno in bronasto kanto. Pesmi in komentarje nastopajočih bomo poslušali v dveh zaporednih oddajah; tokrat je na vrsti prvi del.
Pred 17. mednarodnim festivalom Kantfest International 2019 poslušamo izbor pesmi s preteklih izdaj festivala, ki je v svoji zgodovini gostil številna domača in tudi nekatera tuja kantavtorska imena. O kantavtorstvu spregovorita organizator festivala Peter Andrej in lanska dobitnica zlate kante Sandra Erpe.
Mihael Lajlar je pesnik, kantavtor, roker - vse troje pa združuje pod imenom Edenon. Poslušamo novo ploščo Oko v črti, na kateri se temačna vsebina preliva v različne glasbene odtenke, ki jih poleg vokalista in akustičnega kitarista Mihaela ustvarjajo še Urban Krč (bobni), Rok Lajlar (električna kitara) in Jurij Repar (baskitara).
Skupina Tantadruj s svojim šestim albumom "Vihar" nadaljuje z uglasbljanjem klasikov slovenske poezije. Na sprehod med pesmimi z nove plošče nas bo pospremil vodja skupine Boštjan Soklič.
Kantavtorski festival Kantfest bo letos že 17. po vrsti, k sodelovanju pa vabi domače in tuje ustvarjalce, ki se (z)najdejo v polju kantavtorskega ustvarjanja in se želijo pomeriti v tekmovanju za zlato, srebrno in bronasto kanto. O načrtih za letošnjo edicijo festivala se pogovarjamo z organizatorjem, kantavtorjem Petrom Andrejem.
V Pesmi v žepu se nam predstavlja mlada kantavtorica Manca Berlec s svojim prvencem »Gola«. Ljubezenske pesmi na njem bi lahko označili za nekakšno sodobno žensko trubadursko liriko, ki jo Manca podaja na preprost in neposreden način.
Z nami se pogovarja novomeški kantavtor Jernej Zoran, ki na svoji 5. plošči "Stik" združuje moči s pevko Nino Radkovič. "Stik" prinaša predvsem pesmi z ljubezensko vsebino, ki se izmenjujejo z instrumentalnimi skladbami, vse pa prežema Jernejev optimistični pogled na svet.
Skupina Hamlet Express, ki jo vodi kantavtor Andraž Polič, ustvarja že skoraj dvajset let, pred kratkim pa je izdala svoj peti album "Opium Blue". Z Andražem se v Pesmi v žepu pogovarjamo o idejah, ki stojijo za pesmimi, pa tudi o njegovih pogledih na ustvarjanje, kulturo in družbo.
Bobnar in pevec Tulio Furlanič bo v Pesmi v žepu spregovoril o svoji glasbeni poti, ki ga je vodila od skupine Kameleoni v šestdesetih letih prek Faraonov, Yesterday in končno do samostojne kariere. Vmes ga je za dolga leta odneslo v tujino, pa se je spet vrnil in vedno znova našel načine za približevanje ljudem skozi glasbo. Zdaj ga čaka nova prelomnica, sedemdeseti rojstni dan, ob tem pa še vedno ustvarja in pripravlja pesmi za nov samostojni album.
S prvencem "Cloudless" se kantavtor Jakob Kobal loteva razkrivanja lastnega dojemanja sveta skozi glasbo. Namesto aktivnega zoperstavljanja zahtevam sodobne družbe se raje odmakne in prepušča toku, kar mu ponuja možnost za neobremenjeno opazovanje in glasbenobesedilno slikanje vtisov iz narave.
V Pesmi v žepu so z nami Viki, Marko in Marko, polovica šansonjerske zasedbe Same babe. Njihova četrta plošča "Vražji bend" nadaljuje žanrsko pisano uglasbljanje poezije, pri čemer ne manjka pikrih satiričnih glasbenih domislic.
V Pesmi v žepu ostajamo pri kantavtorski glasbi in šansonu ter poslušamo izbor pesmi slovenskih ustvarjalcev. Tokrat se sprašujemo, na kakšne načine je mogoče skozi pesmi pogledati na svet.
Tomaž Štular se pod imenom Bordo podaja na samostojno kantavtorsko pot in si na albumu "Medzvezdje" zastavlja večna vprašanja o vlogi in mestu človeka med ljudmi.
Svoje pesmi v žepu tokrat prinaša kantavtor Andrej Šifrer. Spregovorili bomo o njegovih zadnjih dveh ploščah: "40 let norosti" in "40 let - Moj žulj".
Pred letom dni – prav na dan žena – se je po dolgi bolezni poslovila ena vidnejših slovenskih kantavtoric Katarina Avbar. Njeno glasbenobesedilno ustvarjanje je vseskozi usmerjal njen veder in dobrohoten, a kljub temu kritičen pogled na svet. Svoje pesmi je najprej pisala za druge, sčasoma pa jih je pričenjala tudi sama postavljati na oder. Ob tem sta jo spodbujala njen partner, sicer kitarist in producent Peter Dekleva, ter pevka Vesna Zornik, s katero se pogovarjamo v tokratni oddaji.
Z nami se pogovarjata Laura Krajnc in Sven Horvat, kantavtorski duo Zajtrk. Pred kratkim je luč sveta ugledal njun prvenec "Pričutenja".
V Pesmi v žepu se pogovarjamo z Anino Trobec, pevko ustvarjalnega kolektiva Generator. Njihov prvenec »Open Eyes« z žanrsko fuzijo in minimalističnim pristopom v dvanajstih pesmih ponuja neobremenjen, a hkrati izredno domišljen glasbeni svet, v katerem se lahko najdejo tudi zahtevnejši poslušalci.
Rokerji Bališ prihajajo z avstrijske Koroške. Pred kratkim so izdali svoj četrti album "11°", ki ga bo v Pesmi v žepu predstavil Marko Stern.
Ob kulturnem prazniku se o uglasbeni poeziji, njenem pomenu in mestu, ki ga zaseda v današnjem svetu, z nami pogovarja pesnik Milan Dekleva. Poleg njegovih pesmi poslušamo tudi izbor uglasbitev drugih slovenskih pesnikov in pesnic.
Kolektiv vsestranskih glasbenikov pod vodstvom Roberta Jukiča se pod imenom Slepa kura prelevi v rokerje, ki želijo z družbenoangažiranimi besedili premikati meje v glavah. Preprosto idejo pospremijo z dodelano glasbeno izvedbo, ki nas ob poslušanju albuma »Odprta sezona lova na politike« prijetno preseneti tudi po estetski plati.
Neveljaven email naslov