Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Andraž Hribar: Čas je

08.10.2020

Andraž Hribar se s svojo šesto ploščo "Čas je" vrača k rokerskim koreninam, kar napove tudi v naslovni pesmi: "Čas je, da uglasim kitaro, prsti iščejo prijeme, niso še za staro šaro moje najstniške dileme …" V pesmih se vseprisotni ljubezenski tematiki pridruži odziv na svet, ki nas obdaja, besedila pa so nastala v sodelovanju z njegovim očetom Milanom Hribarjem. Zaradi različnih glasbenih sodelovanj album zazveni večplastno, obenem pa povsem nevsiljivo vzpostavi povezavo med avtorjevimi glasbenimi vzori in sedanjostjo.

Večplastno glasbeno raziskovanje

Andraž Hribar se s svojo šesto ploščo Čas je vrača k rokerskim koreninam, kar napove tudi v naslovni pesmi: "Čas je, da uglasim kitaro, prsti iščejo prijeme, niso še za staro šaro moje najstniške dileme …" V pesmih se vseprisotni ljubezenski tematiki pridruži odziv na svet, ki nas obdaja, besedila pa so nastala v sodelovanju z njegovim očetom Milanom Hribarjem. Zaradi različnih glasbenih sodelovanj album zazveni večplastno, obenem pa povsem nevsiljivo vzpostavi povezavo med avtorjevimi glasbenimi vzori in sedanjostjo.

Naslovna pesem »Čas je« po Andraževih besedah pripelje rdečo nit:

»… Ta moment, ki se vleče skozi vse pesmi, ampak mogoče je pri drugih rahlo bolj prikrito, namreč: čas je, da uglasim kitaro, prsti iščejo po žepih med drobtinami spominov kakšno staro trzalico. Ali pa: čas je, da uglasim kitaro, prsti iščejo prijeme, niso še za staro šaro moje najstniške dileme. Pravzaprav tukaj se je nekje začela ta plošča … Žerjavica se je tu razpihala. Recimo, da sem tu ugotovil, da si res želim narediti spet eno lepo poprock ploščo.«

 

K ustvarjanju šeste plošče je povabil ekipo prekaljenih glasbenikov, sam pa je seveda odigral kitare. Ob njem med drugim zaigrajo Neža Buh - Neisha (hammond, klavir, el. klavir), Matej Tekavčič in Miha Koren (baskitara), Dorian Granda (bobni), Primož Malenšek - Pimps (tolkala), Tomaž O. Rous (sintetizatorji, programiranje) … Produkcijo albuma je zaupal Dejanu Radičeviću, vsem naštetim pa je Andraž pustil precej proste roke:

»Človeka med ustvarjanjem nekako samo nese. Jaz se vedno lotevam projektov na izjemno odprt način. Ne želim nikogar omejevati, v bistvu producentu pustim, da ga pelje po svoje, glasbeniki razpenjajo svoja jadra, vnašajo svoje karakterje, svojo energijo … Sploh pa če povabiš k sodelovanju ljudi, ki imajo svojo zelo močno izoblikovano glasbeno osebnost, je celo dobro, da jim pustiš delovati ali pa igrati, da izzvenijo nekako po svoje.«

 

Dejan Radičević in Tomaž O. Rous sta pripomogla k slojeviti zvočni sliki posameznih pesmi, pri čemer kakšna od njih spomni na pesmi skupine Prah, v kateri je v 70-ih letih ustvarjal Andražev oče Milan Hribar – ti vplivi so se v pesmi prikradli povsem podzavestno.

»Jaz moram priznati, da nisem razmišljal o tem, da bi se bližal zvoku Praha, ampak če zdaj pomislim, je dejansko Miha Kralj kot pionir elektronske glasbe takrat ogromno naredil o tem. Tudi tam se pojavlja ta slojevitost zvoka …«

 

Milan Hribar je obenem avtor polovice besedil na albumu; oče in sin se skozi besede izražata vsak na svoj način – Milanova besedila so romantične pripovedi, Andraževa pa bolj ekspresivna:

»Mogoče ravno to daje eno tako barvitost ne samo najinemu sodelovanju, ampak mogoče tudi najinemu odnosu. Ker je zelo zanimivo, da sva ne glede na to, da sva oče in sin, zelo dobra prijatelja.«


Pesem v žepu

251 epizod


Na robu večera ne potrebuješ nobenih velikih besed, samo greš. Kitara v kovčku, klobuk na glavi in … Pesem v žepu. Poneseš jo na oder ali na cesto; pustiš ji, da poišče pot do tujih ušes. Tudi skozi radijski eter, kjer je našla svoj dom v večerni glasbeni oddaji. Skozi slovensko kantavtorsko in avtorsko sceno se s pesmijo v žepu sprehaja glasbena urednica Teja Klobčar.

Andraž Hribar: Čas je

08.10.2020

Andraž Hribar se s svojo šesto ploščo "Čas je" vrača k rokerskim koreninam, kar napove tudi v naslovni pesmi: "Čas je, da uglasim kitaro, prsti iščejo prijeme, niso še za staro šaro moje najstniške dileme …" V pesmih se vseprisotni ljubezenski tematiki pridruži odziv na svet, ki nas obdaja, besedila pa so nastala v sodelovanju z njegovim očetom Milanom Hribarjem. Zaradi različnih glasbenih sodelovanj album zazveni večplastno, obenem pa povsem nevsiljivo vzpostavi povezavo med avtorjevimi glasbenimi vzori in sedanjostjo.

Večplastno glasbeno raziskovanje

Andraž Hribar se s svojo šesto ploščo Čas je vrača k rokerskim koreninam, kar napove tudi v naslovni pesmi: "Čas je, da uglasim kitaro, prsti iščejo prijeme, niso še za staro šaro moje najstniške dileme …" V pesmih se vseprisotni ljubezenski tematiki pridruži odziv na svet, ki nas obdaja, besedila pa so nastala v sodelovanju z njegovim očetom Milanom Hribarjem. Zaradi različnih glasbenih sodelovanj album zazveni večplastno, obenem pa povsem nevsiljivo vzpostavi povezavo med avtorjevimi glasbenimi vzori in sedanjostjo.

Naslovna pesem »Čas je« po Andraževih besedah pripelje rdečo nit:

»… Ta moment, ki se vleče skozi vse pesmi, ampak mogoče je pri drugih rahlo bolj prikrito, namreč: čas je, da uglasim kitaro, prsti iščejo po žepih med drobtinami spominov kakšno staro trzalico. Ali pa: čas je, da uglasim kitaro, prsti iščejo prijeme, niso še za staro šaro moje najstniške dileme. Pravzaprav tukaj se je nekje začela ta plošča … Žerjavica se je tu razpihala. Recimo, da sem tu ugotovil, da si res želim narediti spet eno lepo poprock ploščo.«

 

K ustvarjanju šeste plošče je povabil ekipo prekaljenih glasbenikov, sam pa je seveda odigral kitare. Ob njem med drugim zaigrajo Neža Buh - Neisha (hammond, klavir, el. klavir), Matej Tekavčič in Miha Koren (baskitara), Dorian Granda (bobni), Primož Malenšek - Pimps (tolkala), Tomaž O. Rous (sintetizatorji, programiranje) … Produkcijo albuma je zaupal Dejanu Radičeviću, vsem naštetim pa je Andraž pustil precej proste roke:

»Človeka med ustvarjanjem nekako samo nese. Jaz se vedno lotevam projektov na izjemno odprt način. Ne želim nikogar omejevati, v bistvu producentu pustim, da ga pelje po svoje, glasbeniki razpenjajo svoja jadra, vnašajo svoje karakterje, svojo energijo … Sploh pa če povabiš k sodelovanju ljudi, ki imajo svojo zelo močno izoblikovano glasbeno osebnost, je celo dobro, da jim pustiš delovati ali pa igrati, da izzvenijo nekako po svoje.«

 

Dejan Radičević in Tomaž O. Rous sta pripomogla k slojeviti zvočni sliki posameznih pesmi, pri čemer kakšna od njih spomni na pesmi skupine Prah, v kateri je v 70-ih letih ustvarjal Andražev oče Milan Hribar – ti vplivi so se v pesmi prikradli povsem podzavestno.

»Jaz moram priznati, da nisem razmišljal o tem, da bi se bližal zvoku Praha, ampak če zdaj pomislim, je dejansko Miha Kralj kot pionir elektronske glasbe takrat ogromno naredil o tem. Tudi tam se pojavlja ta slojevitost zvoka …«

 

Milan Hribar je obenem avtor polovice besedil na albumu; oče in sin se skozi besede izražata vsak na svoj način – Milanova besedila so romantične pripovedi, Andraževa pa bolj ekspresivna:

»Mogoče ravno to daje eno tako barvitost ne samo najinemu sodelovanju, ampak mogoče tudi najinemu odnosu. Ker je zelo zanimivo, da sva ne glede na to, da sva oče in sin, zelo dobra prijatelja.«


19.04.2023

KiKi: KRiKi

Laetitia Pohl je v vsakdanjem življenju študentka dramaturgije, na glasbenem odru pa se prelevi v lik KiKi, na videz naivne punčke, ki odraslim postreže z neprijetnimi vprašanji. Na kantavtorskem prvencu »KRiKi« nam v tesnobnem glasbenem vzdušju skozi trinajst pesmi posreduje svoj pogled na izzive odraščanja v današnjem svetu.


12.04.2023

Same babe in samospevci: Vse živo!

Pred dvajsetimi leti se je na literarnih večerjah v gostišču pri Pavli sestajala družba dobrodušnih src in zverinskih krikov, ki je prebirala poezijo različnih avtorjev – in lepega dne spomladi leta 2003 so na vrsto prišle pesmi Janeza Menarta. Zanje bi se menda spodobilo, da se jih tudi uglasbi, je razmišljal Viki Baba, poklical še tri glasbenike in rodila se je zasedba Same babe. V naslednjih dveh desetletjih je skupina prispevala nekaj ključnih kamenčkov v mozaik slovenskega šansona. Zadnjega, kot kaže, dodaja zdaj, kot poklon pokojnemu vodji zasedbe Vikiju. Ploščo »Vse živo! Same babe in samospevci« nam v Pesmi v žepu predstavljata dva od članov zasedbe: vokalist Miha Nemanič in bobnar Uroš Buh.


29.03.2023

Giorgio Gaberščik: od popevk do teatrskih pesmi

V Pesmi v žepu se bomo danes ozrli čez mejo, v sosednjo Italijo, kjer je od konca petdesetih let pa vse do preloma tisočletja ustvarjal Giorgio Gaber, sin tržaškega Slovenca, ki je kariero začel kot popevkar in zaslovel na San Remu, nadaljeval na televiziji in se skozi leta prelevil v izrazito družbenokritičnega kantavtorja, avtorja konceptualnih glasbenogledaliških predstav. Njegov opus nam bosta v slovenščini približala Jani Kovačič in Miran Košuta, avtorja nove knjigozvočnice »Giorgio Gaber(ščik): od popevk do teatrskih pesmi«.


23.03.2023

Balladero: Neon srce

V Pesmi v žepu predstavljamo novo ploščo »Neon srce« klavirskega kantavtorja Balladera, ki se po dobrem desetletju ustvarjanja pretežno v angleščini zdaj vrača k slovenskem jeziku. Dominik Bagola - Balladero se na albumu loteva predvsem ljubezenske tematike, dopolnjene z različnimi življenjskimi spoznanji, njegove pesmi pa bogatijo številna sodelovanja domačih in tujih glasbenikov. Skupaj z njimi v enajstih pesmih splete zvrstno pisano glasbeno zgodbo, v kateri pa po iskrenosti in neposrednosti vendarle najbolj izstopajo prav balade.


15.03.2023

Iz arhiva festivalskih šansonov, 4. del: spremljava vsakdanjega življenja

Zadnje tedne smo v Pesmi v žepu posvetili slovenskim šansonom, ki ste jih lahko slišali na devetih Festivalih slovenskega šansona med letoma 2001 in 2013. Raziskovali smo, kakšen je lahko slovenski šanson in katere lastnosti ga lahko delajo izstopajočega, unikatnega. V zadnji od štirih oddaj iz cikla se nekoliko odmaknemo od analiz in primerjav ter vam v poslušanje ponudimo nekaj šansonov, ki nam iz različnih razlogov lahko vsak po svoje obogatijo naš vsakdan. Izvajajo jih Katja Šulc, Tomaž Domicelj, Franc Vezela, Jana Kvas in Uglašena Riba, Marko Boh in Skupina samo za to priložnost ter Ezl Ek.


08.03.2023

Iz arhiva festivalskih šansonov, 3. del: drznost in neposrednost

V zadnjih tednih se v Pesmi v žepu posvečamo slovenskemu šansonu. Natančneje, skladbam z devetih Festivalov slovenskega šansona, ki so se odvijali med letoma 2001 in 2013. V današnjem izboru naše raziskovanje nadaljujemo v smeri iskanja posebnosti, drznosti in inovativnosti, še posebej po jezikovni in interpretativni plati. Med tokratnimi izvajalci se znajdejo Same babe, Žabjak trio, Andraž Hribar, Anina Trobec, Jure Ivanušič in zasedba Davany.


02.03.2023

Iz arhiva festivalskih šansonov, 2. del: šansonjerski odtenki ljubezni

V Pesmi v žepu brskamo po radijskem arhivu, kjer se nahaja malo več kot sto posnetkov skladb, ki so se med letoma 2001 in 2013 predstavile javnosti v okviru Festivala slovenskega šansona. V prejšnji oddaji smo se spraševali, kako lahko zveni slovenski šanson, danes pa bomo pogledali, s katerih perspektiv je mogoče pogledati na neko tematiko. Pa vzemimo za primer kar tisto najpogostejšo temo, ki kraljuje v popularni glasbi: ljubezen. Kako se je loti slovenski šanson?


22.02.2023

Iz arhiva festivalskih šansonov, 1. del: čar preteklosti, obet prihodnosti

V današnji in prihodnjih Pesmih v žepu bomo pozorno osvetlili delček radijskega arhiva, v katerem se nahaja dobrih sto posnetkov skladb, ki so se med letoma 2001 in 2013 predstavile javnosti v okviru Festivala slovenskega šansona. Njihovi avtorji oziroma izvajalci so se spopadli z izzivom, da glasbeno zvrst šansona, ki izvira iz srednjeveške Francije, preslikajo v slovensko okolje in ji dodajo svoj individualni pečat. Današnja prva arhivska oddaja bo nakazala razpon od klasičnih šansonov po francoskem zgledu, pa vse do zvrstno precej sodobnejših skladb.


16.02.2023

Zgodba šansona iz Rogaške

V Pesmi v žepu se odpravljamo v Rogaško Slatino, v osemdeseta leta prejšnjega stoletja, ko se je tam odvijal Festival jugoslovanskega šansona. Revijski večeri, na katerih so se družili in predstavljali avtorji in izvajalci iz vse Jugoslavije, so med letoma 1984 in 1990 v naš prostor vnesli obilo novih pesmi s kakovostnimi besedili, podprtimi z izvrstno glasbeno zasnovo in izvedbo. Sprehodili se bomo med snovalci festivala in na uho ujeli nekaj pesmi, ki jih je radio iz Kristalne dvorane zdravilišča v Rogaški Slatini ponesel do poslušalcev.


09.02.2023

Pred novim poglavjem Festivala slovenskega šansona

Slovenski šanson ima v svoji zgodovini dve festivalski poglavji. Prvo sta v osemdesetih letih spisala skladatelj Bojan Adamič in glasbena urednica Meri Avsenak. Drugo je v začetku novega tisočletja odprla Vita Mavrič, ob tem pa se ji je pridružil Radio Slovenija. Snovalci festivalov so želeli spodbuditi nastajanje kakovostnih pesmi v slovenskem jeziku in tako ustvariti izvirno zvrst, ki se ne bi opirala na tuje zglede in slovenskim avtorjem in glasbenikom omogočala izražanje na visoki umetniški ravni. V glasbenem uredništvu Prvega pa zdaj odpiramo novo, tretje poglavje: Festival slovenskega šansona 2023, ki se bo s sklepnim dejanjem 28. oktobra 2023 vrnil tja, kjer se je vse začelo: v Rogaško Slatino.


02.02.2023

Izzivi za prihodnost. 4. del radijskega priročnika za kantavtorje

V Pesmi v žepu poslušamo zadnji del cikla, posvečenega Janiju Kovačiču. Upornik z razlogom, kantavtor in avtor popularnih hitov je obenem literat, raziskovalec, filozof, pedagog s širokim znanstvenim razgledom in globino človeškega razumevanja. Svoje poglede nanj in na njegovo ustvarjanje z nami delijo Milena Mileva Blažič, Vita Mavrič, Boris A. Novak, Drago Mislej Mef, Jaka Pucihar in Primož Vidovič.


25.01.2023

Ne bojte se globine. 3. del radijskega priročnika za kantavtorje

V Pesmi v žepu je z nami kantavtor Jani Kovačič, ki ga javnost pozna predvsem po hitih, kot so Delam, Revolucija in Jaz grem gor na Škofljico. Za stereotipom junaka uporniške mladine se skriva izjemno razgledan literat in glasbenik, ki je v skoraj pol stoletja ustvarjalne poti posegel po raznovrstnih glasbenih žanrih, raziskoval in prirejal je pesmi domačih in tujih avtorjev iz različnih zgodovinskih obdobij od srednjega veka do danes, obenem pa nenehno razvijal svoj lasten umetniški izraz. V tretjem delu cikla odkrivamo skrite plati njegovih pesmi, z nami pa se poleg Janija pogovarjajo še Milena Mileva Blažić, Vita Mavrič in Drago Mislej - Mef.


19.01.2023

Asfaltni trubadur. 2. del radijskega priročnika za kantavtorje

V Pesmi v žepu je z nami kantavtor Jani Kovačič, ki ga javnost pozna predvsem po hitih, kot so Delam, Revolucija in Jaz grem gor na Škofljico. Za stereotipom junaka uporniške mladine se skriva izjemno razgledan literat in glasbenik, ki je v skoraj pol stoletja ustvarjalne poti posegel po raznovrstnih glasbenih žanrih, raziskoval in prirejal je pesmi domačih in tujih avtorjev iz različnih zgodovinskih obdobij od srednjega veka do danes, obenem pa nenehno razvijal svoj lasten umetniški izraz. V drugem delu cikla razgrnemo časovni in prostorski zemljevid najrazličnejših glasbenih zvrsti, ki so se do zdaj znašle na Janijevem repertoarju, vsebinski okvir pa nam tokrat pomagajo postaviti Milena Mileva Blažić, Boris A. Novak, Jaka Pucihar in Primož Vidovič.


11.01.2023

Junak uporniške mladine. 1. del radijskega priročnika za kantavtorje

V Pesem v žepu prihaja kantavtor Jani Kovačič, ki ga javnost pozna predvsem po hitih, kot so Delam, Revolucija in Jaz grem gor na Škofljico. Za stereotipom junaka uporniške mladine se skriva izjemno razgledan literat in glasbenik, ki je v skoraj pol stoletja ustvarjalne poti posegel po raznovrstnih glasbenih žanrih, raziskoval in prirejal je pesmi domačih in tujih avtorjev iz različnih zgodovinskih obdobij od srednjega veka do danes, obenem pa nenehno razvijal svoj lasten umetniški izraz. Njegove skrite ustvarjalne plati nam v štirih oddajah pomagajo razkrivati še Milena Mileva Blažić, Boris A. Novak, Drago Mislej Mef, Vita Mavrič, Jaka Pucihar in Primož Vidovič.


05.01.2023

Ana Pupedan: Naši u kantini

V Pesmi v žepu poslušamo pivške rokerje Ana Pupedan z novim albumom »Naši u kantini«, ki so v preteklem letu proslavili trideset let skupne glasbene poti. Po vsem tem času si ne delajo več iluzij, da bodo z glasbo spremenili svet, vseeno pa si ob pesmih s tematikami nostalgije, minevanja ter povsem preproste zabave še vedno privoščijo tudi nekaj družbene kritike. O nastajanju albuma nam spregovori eden od članov zasedbe Marko Doles.


29.12.2022

Kantavtorski odmev leta 2022, 2. del

Ob koncu leta se v Pesmi v žepu oziramo po izstopajočih slovenskih kantavtorskih in drugih avtorskih glasbenih dosežkih iz zadnjega leta dni. Prejšnji teden smo pod smrečico postavili nekaj albumov in dogodkov, povezanih z znanimi, uveljavljenimi avtorji. Danes so na vrsti ustvarjalci mlajše generacije: duo 3:RMA, Blaž Mencinger, Urška Bančič, Primož Vidovič ter Leopold I., pridruži se jim še Severa Gjurin z novo kantavtorsko pesmijo.


22.12.2022

Kantavtorski odmev leta 2022, 1. del

Zadnja dva decembrska tedna v Pesmi v žepu namenjamo sprehodu med nekaterimi izstopajočimi albumi, obletnicami in dogodki, ki so zaznamovali področje slovenske kantavtorske in druge avtorske glasbe v zadnjem letu dni. Tokrat so na vrsti naslednji prepoznavni ustvarjalci: Tinkara Kovač, Andrej Šifrer, Bossa de Novo, Neisha, Vlado Kreslin in Drago Mislej Mef.


08.12.2022

Vlado Kreslin, Teo Collori in Momento Cigano: Živo

Vlado Kreslin v Pesem v žepu prinaša novi album »Živo«, na katerem se mu pridružijo mojstri gipsy swinga Teo Collori in njegova zasedba Momento Cigano. Spomladi so se odpravili na kratko skupno turnejo po Sloveniji, posnetke s koncertov pa so nato oblikovali v koncertno zvočno izdajo, ki jo bodo predstavili na letošnjem Kreslinovanju v Cankarjevem domu. Kreslinove pesmi, ki se jim na plošči pridružita še dve skladbi zasedbe Teo Collori in Momento Cigano ter ena priredba, zaživijo skozi virtuozno in doživeto interpretacijo ter nam dokažejo, da lahko še tako poznana pesem pod prsti izvrstnih glasbenikov zazveni sveže, kot bi jo poslušali prvič.


30.11.2022

Drago Mislej Mef in NOB: Ljubljanska 45

Drago Mislej Mef je po poklicu novinar, že več kot štiri desetletja pa tudi glasbenik in eden najplodovitejših slovenskih tekstopiscev. Njegova hiša v Izoli je bila vedno zbirališče najrazličnejših ustvarjalcev in je zdaj navdihnila tudi glasbeno-literarni projekt: album s knjigo, pravzaprav knjigozvočnico z naslovom »Ljubljanska 45«, o kateri se pogovarjamo v Pesmi v žepu.


16.11.2022

Kühlschrank: Konec nekega obdobja

Po zvoku deluje kot alternativna rokerska skupina – a Kühlschrank je v svojem bistvu kantavtorski projekt, pod katerega se podpisuje Simon Fugina. V zadnjem desetletju je svoje intimne glasbene utrinke postopoma objavljal v obliki posameznih singlov, ki jih je zdaj združil v album s pripadajočo knjižico »Konec nekega obdobja«. Prepletanje ljubezenske in družbene tematike v pesmih z močnim melanholičnim podtonom zveni kot odmev dvojine v temačnem svetu.


Stran 4 od 13
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov