Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zdaj nas bo še FURS spodbujal k tožarjenju - z računi in davčnimi blagajnami!
Petkovo centrifugo je zavrtel Marjan Jerman.
Slovenci smo že tako znani po tožarjenju in prepirih, zdaj bo k temu s preverjanjem računov spodbujal še FURS.
Pa jih imamo. Davčne blagajne namreč. Ta teden so trgovci začeli enomesečno poskusno obdobje uporabe. Po drugem januarju 2016 bodo davčne blagajne obvezne za vse, ki poslujejo z gotovino. Po računih finančne uprave RS naj bi nam to prineslo približno 70 milijonov evrov. V obrtno-podjetniški zbornici o tem močno dvomijo, hkrati pa so proti takim blagajnam, saj trdijo, da bo učinek zanemarljiv, za obrtnike pa bodo pomenile nepotreben strošek.
"Gre dodaten nadzor države, ki ne zaupa obrtnikom in podjetnikom."
- Obrtno-podjetniška zbornica
Da bi pri nas kdo odgovarjal? To se verjetno ne bo zgodilo. Tako kot se ni zgodilo v preteklosti in kot kaže, se tudi v prihodnosti ne bo. Bodo pa kupci ob prejemu računa za nagrado, ki jo obljublja DURS, "zašpecali" prodajalca, in sicer tako, da bodo račun ali fotokopijo računa poslali na davčno upravo, ta pa bo ugotovila, ali je bil res prijavljen. Mi Slovenci smo že tako in tako znani po tožarjenju in prepirih, zdaj pa nas bo k temu spodbujala še davčna uprava. Res iznajdba leta. Pa naj še kdo reče, da na DURS-u niso inovativni...
Policisti so zaostrili stavko. Tako vladna kot policijska pogajalska stran sta pretrgali pogajanja o reševanju stavkovnih zahtev. Sindikata policistov namreč vladi, predvsem pa finančnemu ministrstvu, očitata počasnost, nerazumevanje in neizpolnjevanje zakonskih določil. Finančno ministrstvo pa je predlagalo, da policija denar za uresničitev sporazumov poišče kar v okviru sredstev, ki so izrecno namenjena materialnim stroškom. Policisti med drugim zahtevajo tudi zvišanje plač, in sicer kar za 35 odstotkov. Res je, da je delo policistov nevarno, kot sami pravijo. Zato od države zahtevajo primerno plačilo. Temu povišanju pravzaprav nihče ne nasprotuje, a vseeno se zastavlja vprašanje: Kaj pa gasilci, pa delavci v livarnah? Tudi ti opravljajo nevaren poklic, pa ne slišimo, da bi zahtevali 35-odstotno povišanje plač. In roko na srce, njihovim zahtevam po tolikšnem zvišanju plač tako in tako ne bi nihče ustregel. Taka je realnost.
Državno pravobranilstvo na zahtevo obrambnega ministrstva nadaljuje kazenski postopek proti nekdanjemu polkovniku Berislavu Popovu, čigar vojaki so med osamosvojitveno vojno obstreljevali civilne objekte ter ropali. Zato je bil najprej obtožen vojnega hudodelstva, sodišče v Gornji Radgoni pa je pozneje obtožnico umaknilo. Tudi zadeva Patria pa je očitno pravnomočno zastarala.
Zavrelo je tudi med župani slovenskih občin, in to zaradi zakona o izvrševanju proračuna za prihodnji dve leti. Občine bi namreč po novem dobile le 522 evrov na prebivalca, čeprav bi jih morale dobiti vsaj 652. Ob tem pa se znižujejo tudi sredstva za naložbe. Občine oziroma župani zato zahtevajo ustavno presojo in odstop ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja.
921 epizod
Slikovita prispodoba v naslovu dolgoletne petkove oddaje na Valu 202 pove na kratko vse o njeni vsebini. Med kronističnim registriranjem dogodkov avtorji po pomembnosti in svoji presoji izločijo in ožamejo bistvo.
Zdaj nas bo še FURS spodbujal k tožarjenju - z računi in davčnimi blagajnami!
Petkovo centrifugo je zavrtel Marjan Jerman.
Slovenci smo že tako znani po tožarjenju in prepirih, zdaj bo k temu s preverjanjem računov spodbujal še FURS.
Pa jih imamo. Davčne blagajne namreč. Ta teden so trgovci začeli enomesečno poskusno obdobje uporabe. Po drugem januarju 2016 bodo davčne blagajne obvezne za vse, ki poslujejo z gotovino. Po računih finančne uprave RS naj bi nam to prineslo približno 70 milijonov evrov. V obrtno-podjetniški zbornici o tem močno dvomijo, hkrati pa so proti takim blagajnam, saj trdijo, da bo učinek zanemarljiv, za obrtnike pa bodo pomenile nepotreben strošek.
"Gre dodaten nadzor države, ki ne zaupa obrtnikom in podjetnikom."
- Obrtno-podjetniška zbornica
Da bi pri nas kdo odgovarjal? To se verjetno ne bo zgodilo. Tako kot se ni zgodilo v preteklosti in kot kaže, se tudi v prihodnosti ne bo. Bodo pa kupci ob prejemu računa za nagrado, ki jo obljublja DURS, "zašpecali" prodajalca, in sicer tako, da bodo račun ali fotokopijo računa poslali na davčno upravo, ta pa bo ugotovila, ali je bil res prijavljen. Mi Slovenci smo že tako in tako znani po tožarjenju in prepirih, zdaj pa nas bo k temu spodbujala še davčna uprava. Res iznajdba leta. Pa naj še kdo reče, da na DURS-u niso inovativni...
Policisti so zaostrili stavko. Tako vladna kot policijska pogajalska stran sta pretrgali pogajanja o reševanju stavkovnih zahtev. Sindikata policistov namreč vladi, predvsem pa finančnemu ministrstvu, očitata počasnost, nerazumevanje in neizpolnjevanje zakonskih določil. Finančno ministrstvo pa je predlagalo, da policija denar za uresničitev sporazumov poišče kar v okviru sredstev, ki so izrecno namenjena materialnim stroškom. Policisti med drugim zahtevajo tudi zvišanje plač, in sicer kar za 35 odstotkov. Res je, da je delo policistov nevarno, kot sami pravijo. Zato od države zahtevajo primerno plačilo. Temu povišanju pravzaprav nihče ne nasprotuje, a vseeno se zastavlja vprašanje: Kaj pa gasilci, pa delavci v livarnah? Tudi ti opravljajo nevaren poklic, pa ne slišimo, da bi zahtevali 35-odstotno povišanje plač. In roko na srce, njihovim zahtevam po tolikšnem zvišanju plač tako in tako ne bi nihče ustregel. Taka je realnost.
Državno pravobranilstvo na zahtevo obrambnega ministrstva nadaljuje kazenski postopek proti nekdanjemu polkovniku Berislavu Popovu, čigar vojaki so med osamosvojitveno vojno obstreljevali civilne objekte ter ropali. Zato je bil najprej obtožen vojnega hudodelstva, sodišče v Gornji Radgoni pa je pozneje obtožnico umaknilo. Tudi zadeva Patria pa je očitno pravnomočno zastarala.
Zavrelo je tudi med župani slovenskih občin, in to zaradi zakona o izvrševanju proračuna za prihodnji dve leti. Občine bi namreč po novem dobile le 522 evrov na prebivalca, čeprav bi jih morale dobiti vsaj 652. Ob tem pa se znižujejo tudi sredstva za naložbe. Občine oziroma župani zato zahtevajo ustavno presojo in odstop ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja.
Ko dogodki intenzivno prehajajo iz nadrealnega v resnično in ko se vse v trenutku lahko spremeni v eksplozivno napravo, se navadne požrte besede zdijo le kot pljunek v morje izločkov sadističnih manijakov. Najmočnejši pralni prašek že čaka v pralnem stroju, centrifuga pa je nastavljena na najvišje obrate. Stroj zaganja Gorazd Rečnik.
Evropskega komisarskega kandidata Tomaža Vesela bo treba zamenjati na vrat na nos, in to s kandidatko. Tudi tisti, ki jim za politiko ni prav nič mar, so zaznali občutek sramu. Dva dni prej je umrl nekdaj tako očrnjeni Bora Čorba in njegova inkriminirana pesem o dunajskih hlapcih se je pokazala kot povsem upravičena, celo preroška. Le nekdanji prestolni Dunaj je treba zamenjati z Brusljem, vse ostalo drži.
Najpomembnejši dogodek tega tedna je zagotovo začetek novega šolskega leta. V našem letošnjem primeru 2. september prinaša spremembe, novo upanje, pa tudi skrbi v Sloveniji, kjer radi dvomimo sami vase. Vnovič smo se spraševali zakaj eden izmed ključnih poklicev v vsaki civilizirani družbi, torej učiteljski, sploh v javnem osnovnem in srednjem šolstvu ni dovolj spoštovan, ni dovolj plačan in ni deležen dovolj pomoči pristojnih ustanov. Blejski strateški forum, nekakšno izložbeno okno slovenske diplomacije je sovpadal s prevzemom slovenskega predsedovanja varnostnemu svetu združenih narodov. Tam je največ prahu, predvsem domačega, dvignilo vabilo nekdanji podpredsednici izraelske vlade Cipi Livni. V Nemčiji pa so na deželnih volitvah v Turingiji največ glasov, več kot tretjino, dobili skrajno desni populisti alternative za Nemčijo, na Saškem pa so le za dober odstotek zaostali za konservativnimi krščanskimi demokrati. Vsi rdeči alarmi zvonijo tudi v volkswagnu in TEŠ-u.
Dolgo vroče poletje se počasi, ampak res počasi, poslavlja. Ko so nas v minulih mesecih znova povezovali in veselili športni uspehi, smo skoraj pozabili na tradicionalne domače politične spore, ki se zdaj vračajo. Vlada ima še zelo malo časa, da dokonča projekte, ki jih je napovedala, hkrati pa ima odprte skoraj vse fronte: sindikate, gospodarska združenja, zdravstvo, župane, opozicijo in tudi že nezadovoljne koalicijske partnerje. Na koga torej lahko še računa Robert Golob?
Trenutek našega časa zaznamujejo vojne, negotovost, strah pred prihodnostjo in nemoč posameznika. Pozivi k miru in končanju vojn odzvanjajo v prazno in medtem ko svetovni voditelji hočejo urejati svet vsak po svoje, se zdi, da se ta miselni vzorec prenaša tudi na slehernika. Vse več je ljudi, ki hočejo pravico vzeti v svoje roke in doseči svoje tudi z nasilniškim vedenjem. Objestnost in jemanje pravice v svoje roke tudi pri nas ni neznana disciplina. Vsak po svoje, vsi proti sistemu.
Na slovenskem političnem prizorišču je še vedno počitniško mrtvilo. V drugačnem miru je minil včerajšnji praznik Marijinega vnebovzetja. Žal ni miru po svetu. Kljub vojnam in napetostim so uspešno izvedli olimpijske igre v Parizu. Te so prinesle veselje in žalost, a tudi pomisleke o svetu in mestu športa v njem.
Če je namen Izraela, da nas navadi na brezbrižen odnos do podob smrti, mu je to v celoti uspelo. Zahod z ZDA na čelu pa je prvak v neolimpijski disciplini obračanja stran in praznih pozivov, zavitih v celofan zaskrbljenosti za človekove pravice. To so pravice človeka samo zato, ker je človek. Upanje in optimizem za mir, sta v teh časih prepuščena samo zasebnim odnosom in seveda športnemu dogajanju.
Začel se je spektakel vseh spektaklov, nad Parizom je vzplamtel olimpijski ogenj. Igre so ponudile strast, epska tekmovanja, čustvene odzive in občasne afere. Zdi se, da manjka le olimpijski mir.
Ameriška demokracija kot komedija, barbarstvo in civilizacija na izraelski način, Golobova in Veselova medijska ogrinjala, električni twingo na cvičkov pogon, Magnificova selitev na podeželski travnik. Važno je sodelovati, ne zmagati.
Izteka se teden, ki bi ga mnogi najraje kar takoj potlačili v podzavest in pozabili nanj. Zaznamovala sta ga dva zelo prelomna dogodka: v enem, ki še vedno odmeva po vsem svetu, je nekdo za laž ušel smrti. V drugem, ki je globoko ganil domačo javnost, pa je ta doletela osebo, brez katere življenje tu nikoli več ne bo enako.
Med Slovenci se meja, kdaj se ljudje prenehajo počutiti mlade, pomika vse bolj navzdol. Podobno se dogaja z mejo, kdaj se začnejo počutiti stare. Starost naj bi se začela že pri 57-ih letih. Povprečna pričakovana življenjska doba je več kot 81 let. Le zakaj se tako velik del življenja torej počutimo stare? Tokratni tedenski komentator Gorazd Rečnik predvideva, da tudi zaradi tega, ker se premalo smejemo svetovnim voditeljem.
Tedensko dogajanje je zaznamoval predvsem nogomet. Zakaj nogomet zagotovo ni, četudi menda najpomembnejša, postranska stvar? In zakaj je njegovo razumevanje kot nekakšen novodobni nadomestek za vojne zmota. Nogomet v bistvu simbolizira nekaj povsem drugega. Kaj? Več Igor Bergant.
Prvi teden letošnjega poletja smo preživeli. V prazničnem razpoloženju v več ozirih in ravneh, tudi občutki so se zmešali v čuden koktejl sladkih, grenkih in kislih priokusov. Teden komentira Damjan Zorc.
Evropsko prvenstvo v nogometu. V finalu sta Nemčija in Slovenija. Zelo je napeto. Na koncu se zmage s kar 11 proti 8 veselijo Slovenci. Sliši se kot prizor iz sanj. Ampak vse je resnično. Manjka samo ključen podatek. Izveste ga v tedenskem komentarju, ki ga je pripravil Gašper Andrinek.
O zmagovalcih in poražencih, o šaljivcih in skrajnežih ter novih in starih obrazih 720 članskega evropskega parlamenta.
Smo pred volitvami v Evropski parlament, pri nas pa bodo še trije posvetovalni referendumi. Predvolilna retorika je na vrhuncu, vprašanje pa je, ali bo taka tudi volilna udeležba. Precej visoka je bila na indijskih parlamentarnih volitvah, ki so potekale kar šest tednov. Tudi v Mehiki je veliko volivk in volivcev podprlo prvo predsednico države. V Gazi žal nič novega, še vedno se ne morejo dogovoriti o premirju. Slovenija pa je priznala Palestino.
'Priznati ali ne priznati? To je zdaj vprašanje' je bila hamletovska dilema, ki se je ta teden valila pod žarometi v Sloveniji. V dobi, kjer je meja med načelnostjo in preračunljivo in oportuno samopromocijo nevarno zabrisana, se človek vpraša, zakaj vprašanju o priznanju Palestine odmerjamo tolikšno pozornost prav zdaj, ko pa aktualna kriza v Gazi traja že mesece. Nov teden je sicer znova navrgel pahljačo vsega, začenši z vremenom v maju, ki ima očitno krizo identitete.
Ljudje danes že težko ločimo med popolnimi zablodami, celo deluzijami … pa na drugi strani odločitvami, ki so posledica negotovosti. In v tem svetu ni težko biti negotov. Skratka, negotovi si potem rečemo, da je bolje brcniti v temo kot v kamen. Čeprav se pogosto izkaže, da se v temi skriva skala.
Svet je postal, hočemo, nočemo, sovražen in nasilen, poln groženj, ustrahovanja, prezira, sramotenja, ... Nasilje in sovraštvo v najširšem možnem pomenu besed postajata del našega vsakdana. In takega ga je naredila izključujoča, nasilna politika vladajočih. Priletni atentator je na Slovaškem ustrelil predsednika vlade, na Evroviziji so obtožbe o sovraštvu in grožnjah kar deževale z vseh strani, pri nas zdravniki želijo, da jih država zaščiti pred nasilneži, v Palestini se stopnjuje genocid, ...
Na volitve se letos podaja blizu 2 milijardi Zemljanov, a največji svetovni praznik demokracije ima grenak priokus. Kitajski predsednik je na Balkan pripeljal leteče taksije, Putin pa na Rdeči trg le en tank. Medtem ko slovenska vlada napoveduje priznanje Palestine, so študentje z zasedbo Fakultete za družbene vede vendarle dokazali, da v njihovih glavah niso samo majske igre in škisove tržnice. Gazi za Gazo ob nasprotovanju nekdanjih osamosvojiteljev vendarle dobivajo tudi podalpske sledi. Evrovizijsko vsegliharstvo pa je znova zamudilo priložnost za imeti jajca.
Neveljaven email naslov