Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V kvantnem svetu veljajo zelo nenavadni zakoni, zelo drugačni od fizikalnih zakonov našega sveta. Matematični jezik išče ustrezne izraze, prve prevode med mikro in makro svetom.
Kvantna mehanika je področje, ki je morda izmed vseh najbolj oddaljeno od vsega, kar ljudje poznamo iz vsakdanjih izkušenj. Pravzaprav je tako zelo kontraintuitivna, da so številni največji umi prve polovice 20. stoletja; v času torej, ko se je to dobesedno revolucionarno področje fizike vzpostavljalo, prepričani, da se bo prej ali slej pokazalo, da to sploh ni zares znanost. Najbolj znan med njimi je brez dvoma Einsteinov protest, da Bog že ne meče kocke. Toda ne glede na na videz nenavadne zakonitosti kvantnega sveta, so se spoznanja kvantne mehanike iz leta v leto le potrjevala in danes prav na tej, morda res bizarni podstati fizikalnega sveta temelji večji del sodobne tehnologije, vključno z našimi pametnimi telefoni.
Nič presenetljivo ni torej, da kvantna mehanika tudi skoraj sto let kasneje še kako nagovarja znanstvenike tukaj in zdaj in jih sili, da kvante pojave raziskujejo naprej. Med njimi je nedvomno tudi prof. dr. Tomaž Prosen s fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, ki je z svojim delom prepričal tudi Evropski raziskovalni svet in pred dvema letoma prejel t.i. Advanced Grant, prestižno štipendijo za uveljavljene raziskovalce. Zato, da kar najbolje razišče področje, ki se v angleščini glasi Open Many body Non-Equilibrium Systems.
911 epizod
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
V kvantnem svetu veljajo zelo nenavadni zakoni, zelo drugačni od fizikalnih zakonov našega sveta. Matematični jezik išče ustrezne izraze, prve prevode med mikro in makro svetom.
Kvantna mehanika je področje, ki je morda izmed vseh najbolj oddaljeno od vsega, kar ljudje poznamo iz vsakdanjih izkušenj. Pravzaprav je tako zelo kontraintuitivna, da so številni največji umi prve polovice 20. stoletja; v času torej, ko se je to dobesedno revolucionarno področje fizike vzpostavljalo, prepričani, da se bo prej ali slej pokazalo, da to sploh ni zares znanost. Najbolj znan med njimi je brez dvoma Einsteinov protest, da Bog že ne meče kocke. Toda ne glede na na videz nenavadne zakonitosti kvantnega sveta, so se spoznanja kvantne mehanike iz leta v leto le potrjevala in danes prav na tej, morda res bizarni podstati fizikalnega sveta temelji večji del sodobne tehnologije, vključno z našimi pametnimi telefoni.
Nič presenetljivo ni torej, da kvantna mehanika tudi skoraj sto let kasneje še kako nagovarja znanstvenike tukaj in zdaj in jih sili, da kvante pojave raziskujejo naprej. Med njimi je nedvomno tudi prof. dr. Tomaž Prosen s fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, ki je z svojim delom prepričal tudi Evropski raziskovalni svet in pred dvema letoma prejel t.i. Advanced Grant, prestižno štipendijo za uveljavljene raziskovalce. Zato, da kar najbolje razišče področje, ki se v angleščini glasi Open Many body Non-Equilibrium Systems.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Gost tokratne oddaje Podobe znanja je prof. dr. Damijan Miklavčič, redni profesor na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, vodja Laboratorija za biokibernetiko in predstojnik Katedre za biomedicinsko tehniko. Dr Damijan Miklavčič se ukvarja s preučevanjem vpliva električnih tokov in elektromagnetnih polj na biološke sisteme. V Slovenijo je prenesel dve pomembni metodi: elektroporacijo in bližnje infrardečo spektroskopijo ter ju uspešno prenesel tudi v klinično prakso. Za načrtovanje zdravljenja z elektrokemoterapijo je v letu 2012 skupaj s kolegi prejel Rektorjevo nagrado za najboljšo inovacijo Univerze v Ljubljani.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.
Neveljaven email naslov