Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Tomaž Prosen

19.10.2018


V kvantnem svetu veljajo zelo nenavadni zakoni, zelo drugačni od fizikalnih zakonov našega sveta. Matematični jezik išče ustrezne izraze, prve prevode med mikro in makro svetom.

Kvantna mehanika je področje, ki je morda izmed vseh najbolj oddaljeno od vsega, kar ljudje poznamo iz vsakdanjih izkušenj. Pravzaprav je tako zelo kontraintuitivna, da so številni največji umi prve polovice 20. stoletja; v času torej, ko se je to dobesedno revolucionarno področje fizike vzpostavljalo, prepričani, da se bo prej ali slej pokazalo, da to sploh ni zares znanost. Najbolj znan med njimi je brez dvoma Einsteinov protest, da Bog že ne meče kocke. Toda ne glede na na videz nenavadne zakonitosti kvantnega sveta, so se spoznanja kvantne mehanike iz leta v leto le potrjevala in danes prav na tej, morda res bizarni podstati fizikalnega sveta temelji večji del sodobne tehnologije, vključno z našimi pametnimi telefoni.

Nič presenetljivo ni torej, da kvantna mehanika tudi skoraj sto let kasneje še kako nagovarja znanstvenike tukaj in zdaj in jih sili, da kvante pojave raziskujejo naprej. Med njimi je nedvomno tudi prof. dr. Tomaž Prosen s fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, ki je z svojim delom prepričal tudi Evropski raziskovalni svet in pred dvema letoma prejel t.i. Advanced Grant, prestižno štipendijo za uveljavljene raziskovalce. Zato, da kar najbolje razišče področje, ki se v angleščini glasi Open Many body Non-Equilibrium Systems.


Podobe znanja

911 epizod


Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.

Tomaž Prosen

19.10.2018


V kvantnem svetu veljajo zelo nenavadni zakoni, zelo drugačni od fizikalnih zakonov našega sveta. Matematični jezik išče ustrezne izraze, prve prevode med mikro in makro svetom.

Kvantna mehanika je področje, ki je morda izmed vseh najbolj oddaljeno od vsega, kar ljudje poznamo iz vsakdanjih izkušenj. Pravzaprav je tako zelo kontraintuitivna, da so številni največji umi prve polovice 20. stoletja; v času torej, ko se je to dobesedno revolucionarno področje fizike vzpostavljalo, prepričani, da se bo prej ali slej pokazalo, da to sploh ni zares znanost. Najbolj znan med njimi je brez dvoma Einsteinov protest, da Bog že ne meče kocke. Toda ne glede na na videz nenavadne zakonitosti kvantnega sveta, so se spoznanja kvantne mehanike iz leta v leto le potrjevala in danes prav na tej, morda res bizarni podstati fizikalnega sveta temelji večji del sodobne tehnologije, vključno z našimi pametnimi telefoni.

Nič presenetljivo ni torej, da kvantna mehanika tudi skoraj sto let kasneje še kako nagovarja znanstvenike tukaj in zdaj in jih sili, da kvante pojave raziskujejo naprej. Med njimi je nedvomno tudi prof. dr. Tomaž Prosen s fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, ki je z svojim delom prepričal tudi Evropski raziskovalni svet in pred dvema letoma prejel t.i. Advanced Grant, prestižno štipendijo za uveljavljene raziskovalce. Zato, da kar najbolje razišče področje, ki se v angleščini glasi Open Many body Non-Equilibrium Systems.


16.03.2012

Nina Erčulj

Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.


09.03.2012

Dr. Aleš Gabrič

Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.


02.03.2012

Alenka Gaberščik

Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.


24.02.2012

Prof. dr. Marin Berovič, Biokem. inženirstvo

Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.


17.02.2012

Dr. Miklavž Komelj - literarni teoretik in zgodovinar pesnik

Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.


10.02.2012

Jelka Pšajd

Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.


03.02.2012

Podobe znanja

Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.


27.01.2012

Prof. dr. Franc Cvelbar

Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.


20.01.2012

Prof. dr. Tom Turk

Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.


13.01.2012

Prof. dr. Marko Stabej, slovenistika

Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.


06.01.2012

Doc. dr. Andrej Mihevc

Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.


30.12.2011

Akademik dr.Mitja Zupančič

Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.


23.12.2011

Prof. dr. Marko Hočevar, onkolog

Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.


16.12.2011

Profesorica pedagogike, doktorica Majda Pšunder

Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.


09.12.2011

Akademik, agronom in genetik dr. Ivan Kreft

Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.


02.12.2011

Doc. dr. Blaž Komac, geografija

Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.


18.11.2011

Akademik prof. dr. Miha Tišler, r-85! kemija

Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.


11.11.2011

Profesor doktor Marko Juvan, lit. teoretik FF

Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.


04.11.2011

Docent dr. Aleš Kuhar, agrarna ekonomika

Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.


28.10.2011

dr. Bogdan Jurkovšek, geologija,paleontologija

Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.


Stran 33 od 46
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov