Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mitja Okorn je mladi slovenski režiser, ki so ga na Poljskem vzeli za svojega. Njegov celovečerni film Pisma Sv. Nikolaju, odlična romantična komedija, podira vse rekorde gledanosti v tej državi. Samo v prvem tednu si je film ogledalo več kot pol miljona ljudi.
Romantična komedija je bila z velikim navdušenjem sprejeta tudi na ljubljanskem Liffu. Med drugim si ga je v Ljubljano prišel ogledat britanski producent Duncan Kenworthy, ki je med drugim produciral Štiri poroke in pogreb, Noting Hill in Pravzaprav ljubezen (Love actually).Tisti, ki si film Pisma sv. Nikolaju, kranjskega režiserja niste ogledali na letošnjem Liffu, boste lahko zamujeno priložnost nadoknadili po 15. decembru, ko bo film tudi v slovenskim kinematografih.
”Slovenija je nevoščljiva država, zato si je težko predstavljati, da bo stoječa ovacija trajala pet, šest minut. In da bodo vsi s solzami v očeh, tudi sam sem imel solze v očeh … tudi na Poljskem nisem doživel česa takega. To bi morali posneti in pokazati ljudem, saj sploh ne vem, kako bi to opisal. To je bilo to, pa sem se celo noč boril, da ne bi jokal,” je v pogovoru z Nino Zagoričnik Mitja Okorn komentiral stoječe ovacije na premieri filma v razprodani Linhartovi dvorani Cankarjevega doma.
”Najhuje je delati s prijatelji in družino. Oni so tisti, ki rečejo: ”Pa dej Mitja, nehi s to kamero …”, ampak, brez prijateljev in družine mi ne bi uspelo. Še vedno sem isti, kot sem bil pri snemanju filma Tu pa tam, le da imam malo več izkušenj. Zagnanost pa je ostala ista,” je odgovoril na vprašanje, ali je še vedno tako zagnan, kot je bil na začetku kariere.
Je pa res, da je bila verjetno ravno zagnanost tista, ki je Mitjo pripeljala na Poljsko. Čeprav ta ni bila vedno po godu njegovim stanovskim kolegom. ”Vse življenje sem hodil z vizitkami po festivalih. V Sloveniji me je Goran Vojnović pljuval in rekel, da sem samopromotor. Samo mislim, da je Mitij Okornov toliko in toliko na svetu, mogoče ne tako veliko, kot je Vojnovićev. Ampak, ni važno, če si dober, moraš se pokazati, da si dober. In da boš dobil tako veliko priložnost, kot je ta film zame, moraš razdeliti veliko vizitk in narediti veliko drugih stvari, da boš prišel do cilja. Nekaterim je pod častjo snemati serije, nekaterim je pod častjo iti na Poljsko in tam dve leti delati s sklonjeno glavo, zato da potem lahko narediš tak film.”
”Po koncu snemanja filma, so me že vsi sovražili, ker sem jih maltretiral leto in pol. Po premieri me je klicala moja agentka in rekla: ”Mitja, ti ne boš na Poljskem več dobil službe!”, pa sem ji rekel: ”Poslušaj, če bo film dober, bodo vsi pozabili, da sem bil težek.V bistvu bo to še dobra reklama, ker bodo rekli, ja on res težek, samo ve kaj hoče in na koncu se je vse splačalo.” Ko je film prišel ven na primieri, je do mene prišla agentka in mi rekla: ”Prav si imel, zdaj res hočejo vsi delati s teboj!”
734 epizod
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Mitja Okorn je mladi slovenski režiser, ki so ga na Poljskem vzeli za svojega. Njegov celovečerni film Pisma Sv. Nikolaju, odlična romantična komedija, podira vse rekorde gledanosti v tej državi. Samo v prvem tednu si je film ogledalo več kot pol miljona ljudi.
Romantična komedija je bila z velikim navdušenjem sprejeta tudi na ljubljanskem Liffu. Med drugim si ga je v Ljubljano prišel ogledat britanski producent Duncan Kenworthy, ki je med drugim produciral Štiri poroke in pogreb, Noting Hill in Pravzaprav ljubezen (Love actually).Tisti, ki si film Pisma sv. Nikolaju, kranjskega režiserja niste ogledali na letošnjem Liffu, boste lahko zamujeno priložnost nadoknadili po 15. decembru, ko bo film tudi v slovenskim kinematografih.
”Slovenija je nevoščljiva država, zato si je težko predstavljati, da bo stoječa ovacija trajala pet, šest minut. In da bodo vsi s solzami v očeh, tudi sam sem imel solze v očeh … tudi na Poljskem nisem doživel česa takega. To bi morali posneti in pokazati ljudem, saj sploh ne vem, kako bi to opisal. To je bilo to, pa sem se celo noč boril, da ne bi jokal,” je v pogovoru z Nino Zagoričnik Mitja Okorn komentiral stoječe ovacije na premieri filma v razprodani Linhartovi dvorani Cankarjevega doma.
”Najhuje je delati s prijatelji in družino. Oni so tisti, ki rečejo: ”Pa dej Mitja, nehi s to kamero …”, ampak, brez prijateljev in družine mi ne bi uspelo. Še vedno sem isti, kot sem bil pri snemanju filma Tu pa tam, le da imam malo več izkušenj. Zagnanost pa je ostala ista,” je odgovoril na vprašanje, ali je še vedno tako zagnan, kot je bil na začetku kariere.
Je pa res, da je bila verjetno ravno zagnanost tista, ki je Mitjo pripeljala na Poljsko. Čeprav ta ni bila vedno po godu njegovim stanovskim kolegom. ”Vse življenje sem hodil z vizitkami po festivalih. V Sloveniji me je Goran Vojnović pljuval in rekel, da sem samopromotor. Samo mislim, da je Mitij Okornov toliko in toliko na svetu, mogoče ne tako veliko, kot je Vojnovićev. Ampak, ni važno, če si dober, moraš se pokazati, da si dober. In da boš dobil tako veliko priložnost, kot je ta film zame, moraš razdeliti veliko vizitk in narediti veliko drugih stvari, da boš prišel do cilja. Nekaterim je pod častjo snemati serije, nekaterim je pod častjo iti na Poljsko in tam dve leti delati s sklonjeno glavo, zato da potem lahko narediš tak film.”
”Po koncu snemanja filma, so me že vsi sovražili, ker sem jih maltretiral leto in pol. Po premieri me je klicala moja agentka in rekla: ”Mitja, ti ne boš na Poljskem več dobil službe!”, pa sem ji rekel: ”Poslušaj, če bo film dober, bodo vsi pozabili, da sem bil težek.V bistvu bo to še dobra reklama, ker bodo rekli, ja on res težek, samo ve kaj hoče in na koncu se je vse splačalo.” Ko je film prišel ven na primieri, je do mene prišla agentka in mi rekla: ”Prav si imel, zdaj res hočejo vsi delati s teboj!”
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Rojen v Trstu leta 1982. Piše in riše že od osnovne šole dalje. Zelo ga fascinira tudi gledališče, čeprav ne ve zakaj……«podpišem to izjavo«, pravi Igor Pison, ki je zapisana na ovitku njegovega literarnega prvenca v slovenščini »Zasilni izhodi«. Igor Pison se te dni podpisuje tudi pod avtorsko priredbo in režijo krstne uprizoritve romana Angel pozabe, Maje Haderlap koroške slovenske pesnice in dramaturginje, na Malem odru SNG Drama. Igor Pison je doživel tudi gledališki krst v slovenskem gledališkem prostoru!
Marko Terseglav, etnolog, dolgoletni raziskovalec na Glasbenonarodopisnem inštitutu.
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Medtem ko je Alica še vedno v Čudežni deželi, jo je Barbara Stupica po premieri morala zapustiti in se preseliti v svet Kaligule, v svet neizprosne in hladnokrvne volje do moči.
Z Majo Vardjan tokrat o Muzeju za arhitekturo in oblikovanje - MAO v Fužinskem gradu, ob 50.obletnici BIO.
Jernej Šugman se je po 22 letih ponovno znašel v Cankarjevi Betajnovi fari, tokrat kot bogati in pohlepni fabrikant Jožef Kantor, tako imenovani Kralj na Betajnovi.
V ZDA študira in raziskuje z mednarodno skupino znanstvenikov. Mlada slovenska astrofizičarka je že ob rojstvu dobila ime, po katerem bi lahko poimenovali zvezdo v vesolju.
Vitomil Zupan šele prihaja,..pravi Ifigenija Simonovič, pesnica in pisateljica, ki se je prva v Sloveniji lotila pretipkavanja Zupanove neobljavljene poezijie, ki jo je sedem let kot politični zapornik pisal v celici. Ob stoletnici njegovega rojstva je Ifigenija Simonovič v Narodni univerzitetni knjižnici NUK pripravila zanimivo razstavo o pisateljevem življenju in delu.
Jazzist, ki je diplomo medicine obesil na klin, da bi lahko vse življenje ustvarjal neverjeten glasbeni opus kot skladatelj, trobentač in dirigent, da bi bil soustanovitelj Ljubljanskega jazz festivala, vodja Ljubljanskega jazz ansambla, avtor glasbe za 96 gledaliških predstav in številnih radijskih iger, da bi lahko komponiral glasbo za celovečerne in televizijske filme, šansone, baletne in plesne predstave, klasično in sodobno glasbo ter jazz.
Kako narisati slikanico o prvi svetovni vojni? Ideje se je domislil ilustrator Damijan Stepančič, ki se pri svojih slikanicah in stripih večkrat loteva situacij, kjer, kot sam pravi, zdravorazumska logika odpove in se je potrebno zelo hitro odzivati na trenutne vzgibe in ideje. “Hkrati, ko rišeš nek detalj, misliš na celoto. In ko je celota narejena, moraš biti spet pozoren na detajl. Gibanje med temi skrajnostmi me ves čas drži na neki nikogaršnji zemlji, tukaj sem in stvari gledam skozi to optiko.” Damijan Stepančič pripravlja tudi antologijo pesmi Srečka Kosovela in je eden vidnejših predstavnikov s področja mladinskega stripa, med drugim riše za mladinski reviji Pil in Moj planet, ilustrira knjige in učbenike, nekaj časa je sodeloval tudi pri revijah Playboy in Nova.
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Maček Muri gre najprej v kinodvorane po Sloveniji, da ga spoznamo kot filmsko zvezdo. Kako živi, kaj vse počne v Mačjem mestu in v kakšni hiši prebiva. Virtualne podobe sta se skupaj lotila Boris Dolenc in Matej Lavrenčič.
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Primož Premzl je soavtor razstave in monografije Herman Potočnik Noordung.
Zakaj je bila arhitektura 19. stoletja na Slovenskem sporna? To nam razkriva razstava Arhitektura 19.stoletja na Slovenskem v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, MAO: "Najprej ta izjemna številčnost stavb," ugotavlja kurator razstave Igor Sapač, "... po drugi strani pa je za to arhitekturo dolga leta veljalo, vse do sedemdesetih let prejšnjega stoletja, da gre za neko gradbeno dejavnost, ki jo je težko povezovat z umetnostjo, predvsem naj bi šlo za kopiranje nekih oblik iz starejših obdobij, za imitacijo, celo za kič. Na Slovenskem tudi zaradi nacionalnega vidika, ker so jo gradili predvsem Nemci, Avstrijci, Madžari in Italijani, ne pa Slovenci . Pri tem pa se je pozabljalo, da so številne stavbe naročali prav Slovenci in to najboljšim arhitektom tistega časa!" Dr. Igor Sapač je je arhitekt in umetnostni zgodovinar, docent na oddelku za arhitekturo Fakultete za gradbeništvo, Univerze v Mariboru , kjer predava »Zgodovino arhitekture in umetnosti ter osnove varstva kulturne dediščine ...
Neveljaven email naslov