Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Apolonija Šušteršič je vizualna umetnica in arhitektka, ki živi med Amsterdamom in Ljubljano. V Kulturnem centru Tobačna 001 v Ljubljani si lahko še do 20 maja ogledamo njeno razstavo Vesoljske politike (Politics in space). Gre za predstavitev dveh projektov, dve delovni družbeni akciji, na dveh različnih koncih Evrope.
V prvem projektu Hustadt lahko spremljamo delovni proces v predmestni stanovanjski soseski nemškega mesteca Hustadt, kjer je Šušteršičeva, skupaj s prebivalci sooblikovala paviljon Skupnosti Brunnenplatz 1. V njem se nahaja letni kino, kuhinja, zeliščni vrt, popravljalnica koles, prireditveni prostor in prostor druženja, informativna točka. Danes paviljon deluje kot samoorganiziran skupnostni in kulturni prostor, upravljanje pa je prevzela lokalna organizacija za ulično kulturo.
Pri drugem projektu Onkraj gradbišča, ki se nahaja ob Resljevi ulici v Ljubljani pa gre za participativno intervencijo v degradiran dolgo zaprti mestni prostor ter možnosti prevrednotenja s skupnostnimi intervencijami.
Apolonija Šušteršič se v svojih raziskavah urbanih in socialnih prostorov ne zadovolji s samo kritično analizo, temveč skozi razvoj projekta oblikuje platforme in predloge, ki nudijo nove možnosti razvoja in rabe urbanega prostora ter aktivnejše vloge javnosti pri tem.
Apolonija Šušteršič se letos med sedmimi finalisti poteguje za prestižno britansko nagrado sodobne umetnosti ARTES MUNDI. Zmagovalca bodo razglasili meseca novembra 2012 v Cardiffu.
741 epizod
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Apolonija Šušteršič je vizualna umetnica in arhitektka, ki živi med Amsterdamom in Ljubljano. V Kulturnem centru Tobačna 001 v Ljubljani si lahko še do 20 maja ogledamo njeno razstavo Vesoljske politike (Politics in space). Gre za predstavitev dveh projektov, dve delovni družbeni akciji, na dveh različnih koncih Evrope.
V prvem projektu Hustadt lahko spremljamo delovni proces v predmestni stanovanjski soseski nemškega mesteca Hustadt, kjer je Šušteršičeva, skupaj s prebivalci sooblikovala paviljon Skupnosti Brunnenplatz 1. V njem se nahaja letni kino, kuhinja, zeliščni vrt, popravljalnica koles, prireditveni prostor in prostor druženja, informativna točka. Danes paviljon deluje kot samoorganiziran skupnostni in kulturni prostor, upravljanje pa je prevzela lokalna organizacija za ulično kulturo.
Pri drugem projektu Onkraj gradbišča, ki se nahaja ob Resljevi ulici v Ljubljani pa gre za participativno intervencijo v degradiran dolgo zaprti mestni prostor ter možnosti prevrednotenja s skupnostnimi intervencijami.
Apolonija Šušteršič se v svojih raziskavah urbanih in socialnih prostorov ne zadovolji s samo kritično analizo, temveč skozi razvoj projekta oblikuje platforme in predloge, ki nudijo nove možnosti razvoja in rabe urbanega prostora ter aktivnejše vloge javnosti pri tem.
Apolonija Šušteršič se letos med sedmimi finalisti poteguje za prestižno britansko nagrado sodobne umetnosti ARTES MUNDI. Zmagovalca bodo razglasili meseca novembra 2012 v Cardiffu.
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Maček Muri gre najprej v kinodvorane po Sloveniji, da ga spoznamo kot filmsko zvezdo. Kako živi, kaj vse počne v Mačjem mestu in v kakšni hiši prebiva. Virtualne podobe sta se skupaj lotila Boris Dolenc in Matej Lavrenčič.
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Primož Premzl je soavtor razstave in monografije Herman Potočnik Noordung.
Zakaj je bila arhitektura 19. stoletja na Slovenskem sporna? To nam razkriva razstava Arhitektura 19.stoletja na Slovenskem v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, MAO: "Najprej ta izjemna številčnost stavb," ugotavlja kurator razstave Igor Sapač, "... po drugi strani pa je za to arhitekturo dolga leta veljalo, vse do sedemdesetih let prejšnjega stoletja, da gre za neko gradbeno dejavnost, ki jo je težko povezovat z umetnostjo, predvsem naj bi šlo za kopiranje nekih oblik iz starejših obdobij, za imitacijo, celo za kič. Na Slovenskem tudi zaradi nacionalnega vidika, ker so jo gradili predvsem Nemci, Avstrijci, Madžari in Italijani, ne pa Slovenci . Pri tem pa se je pozabljalo, da so številne stavbe naročali prav Slovenci in to najboljšim arhitektom tistega časa!" Dr. Igor Sapač je je arhitekt in umetnostni zgodovinar, docent na oddelku za arhitekturo Fakultete za gradbeništvo, Univerze v Mariboru , kjer predava »Zgodovino arhitekture in umetnosti ter osnove varstva kulturne dediščine ...
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Neveljaven email naslov