Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Arhitekt Boštjan Vuga je eden od mentorjev Mednarodne arhitekturno-urbanistične delavnice “Športni park Stožice: Strategije razvoja.” Sodelovali so študentje ljubljanske Fakultete za arhitekturo, študentje z oddelka za Krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete v Ljubjani ter študentje s Fakultete za arhitekturo iz Munstra.
Kakšne vsebine lahko napolnijo površino 80.000 kvadratnih metrov praznih in odprtih prostorov v Športnem parku Stožice?
To je bila naloga študentov, ki so se prijavili na petdnevno mednarodno arhitekturno-urbanistično delavnico “Športni park Stožice: strategije razvoja”. Sodelovali so študentje iz ljubljanske Fakultete za arhitekturo, študentje z oddelka za Krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete v Ljubljani ter študentje s Fakultete za arhitekturo iz Münstra.
“Ta prostor ni napak, ni nekaj, na kar moraš pozabiti, ampak je to tisti prostor, ki se ga da že zdaj takoj uporabiti. Za izhodišče delavnice je bilo zanimivo tudi to, da ta prostor že uporabljajo neformalne skupine za različne športne aktivnosti, za snemanje raznih reklam, do urbane joge, nekaj se že tam dogaja,” pravi Boštjan Vuga. “Če ta prostor zaščitimo, ga naredimo varnega, bo to privabilo še več ljudi.”
“Gre za to, da bi začeli komunicirati s tem prostorom, ne kot s prostorom, ki ga je treba pozabiti oziroma dokončati takšnega, kot je bil prvotno zamišljen, ampak kot s prostorom, ki nudi potencial, ki nudi aktivnosti, ki jih drugje v mestu ni mogoče narediti.”
Rezultati ljubljanske delavnice bodo predstavljeni na mednarodni razstavi “DEMO:POLIS , demokratizacija javnega prostora”, ki bo na ogled v prostorih berlinske Akademije umetnosti spomladi 2016.
741 epizod
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Arhitekt Boštjan Vuga je eden od mentorjev Mednarodne arhitekturno-urbanistične delavnice “Športni park Stožice: Strategije razvoja.” Sodelovali so študentje ljubljanske Fakultete za arhitekturo, študentje z oddelka za Krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete v Ljubjani ter študentje s Fakultete za arhitekturo iz Munstra.
Kakšne vsebine lahko napolnijo površino 80.000 kvadratnih metrov praznih in odprtih prostorov v Športnem parku Stožice?
To je bila naloga študentov, ki so se prijavili na petdnevno mednarodno arhitekturno-urbanistično delavnico “Športni park Stožice: strategije razvoja”. Sodelovali so študentje iz ljubljanske Fakultete za arhitekturo, študentje z oddelka za Krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete v Ljubljani ter študentje s Fakultete za arhitekturo iz Münstra.
“Ta prostor ni napak, ni nekaj, na kar moraš pozabiti, ampak je to tisti prostor, ki se ga da že zdaj takoj uporabiti. Za izhodišče delavnice je bilo zanimivo tudi to, da ta prostor že uporabljajo neformalne skupine za različne športne aktivnosti, za snemanje raznih reklam, do urbane joge, nekaj se že tam dogaja,” pravi Boštjan Vuga. “Če ta prostor zaščitimo, ga naredimo varnega, bo to privabilo še več ljudi.”
“Gre za to, da bi začeli komunicirati s tem prostorom, ne kot s prostorom, ki ga je treba pozabiti oziroma dokončati takšnega, kot je bil prvotno zamišljen, ampak kot s prostorom, ki nudi potencial, ki nudi aktivnosti, ki jih drugje v mestu ni mogoče narediti.”
Rezultati ljubljanske delavnice bodo predstavljeni na mednarodni razstavi “DEMO:POLIS , demokratizacija javnega prostora”, ki bo na ogled v prostorih berlinske Akademije umetnosti spomladi 2016.
Gost tokratne oddaje je Bogo Zupančič, kurator v Muzeju za oblikovanje in arhitekturo.
Marko Mandić, po uspešnem nastopu v teatru La mama v New Yorku, to soboto pa bo Tarzan v novi igri vsestranskega ustvarjalca Roka Vilčnika, ki se podpisuje s psevdonimom rokgre.
Ambrož Čopi je za svoje izjemno ustvarjanje prejel Nagrado Prešernovega sklada 2016. Njegova dela trenutno izvajajo po Evropi in ZDA.
Gost oddaje Proti etru spet ta dež je bil Marko Arnež, vodja galerije Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost Kranj, ki se že dvajset let nahaja v Prešernovem mestu.
Nina Zagoričnik je gostila pesnika Cirila Zlobca, ki je na Valu 202 pred kratkim postal tudi ime leta 2015. Veliki kulturnik je ob svoji 90-letnici je izdal pesniško zbirko “Ljubezen – čudež duše in telesa” in jo zasnoval kot ljubezensko življenjsko zgodbo.
Vesna Hauschild, mlada slovenska dramatičarka, ki živi med Ljubljano in Londonom. Pravkar smo doživeli krstno uprizoritev njene igre Inventura na Malem odru SNG Drama.
Melanholični croquis je naslov novega projekta arhitekta Mateja Filipčiča, režiserja in scenografa dogodkov, ki nastaja po motivih novele in filma »Smrt v Benetkah« pisatelja Thomasa Manna in filmskega režiserja Luchina Viscontija.
Andrej Rozman Roza avtor projekta ATL 220 ali Neznani Linhart, ki je nastal ob počastitvi 220 letnice Linhartovega rojstva, gost oddaje Proti etru.
Maruša Zorec, arhitektka in profesorica na Fakulteti za arhitekturo , gostja oddaje Proti etru spet ta dež.
“V lutkovno gledališče pa ja daš Ostrška”… pravi Mojca Redjko, direktorica in umetniška vodja Lutkovnega gledališča Maribor, kjer poteka 8.Bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije.
Neveljaven email naslov