Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nina Zagoričnik s prevajalko dela Patricak Modiana "V kavarni izgubljene mladine".
Kako je prevajalka doživljala knjigo Patricka Modiana?
Patrick Modiano in kako ga s prevodom knjige V kavarni izgubljene mladine‘ doživlja prevajalka Nadje Dobnik: “Čudovito je to, kako je Modiano zelo preprosto potopljen, ustvarjalno, življensko, v svet v katerem živi, piše izjemno sugestivno, brez vsake retorike, brez vsake napihnjenosti. Bralec, ki sledi Modianoju, sledi njegovemu odnosu do njegovega lastnega življenja, vsa njegova osebna in ustvarjalna pot, se je odvijala v Parizu, to svojo občutljivost gradi v hoji po Parizu, on se je učil iz Pariza, preprosto in iskreno sledi temu, kar mu Pariz pripoveduje, kar se v Parizu dogaja, kako ga on doživlja in kako se potem v romanu V kavarni izgubljene mladine začenja zavedat, da tisto, kar ga je formiralo kot mladega, kar je njegov ves čutni mišljenski svet gradilo, da ta svet zdaj izginja!” “Je pa res, da francoski avtorji kot sta na primer Modiano in Makine, imajo v sebi nekaj intimno njihovega, pa obenem tako fantastično univerzalnega – so tako celoviti svetovi, da ko jih vzameš za svoje, si jih želiš bolj kot kateregakoli drugega avtorja, na nek način jim daš prednost pred številnimi drugimi.”
“Pred 20 leti, ko sem jih jaz začela odkrivat so bili to popolnoma neznani, zakaj ravno ti avtorji, ne vem, nagovorili so me s to svojo izjemno poetičnostjo, sugestivnostjo pripovedovanja, popolnoma skrajno intimni občutljivi, v njihovem mikrokozmosu, obenem pa odražajo eno brezčasno univerzalnost za vse čase in za vse prostore, govorijo o nekih večnih temah, h katerim se in literatura in filozofja in umetnost in človek nenehno vračajo.”
741 epizod
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Nina Zagoričnik s prevajalko dela Patricak Modiana "V kavarni izgubljene mladine".
Kako je prevajalka doživljala knjigo Patricka Modiana?
Patrick Modiano in kako ga s prevodom knjige V kavarni izgubljene mladine‘ doživlja prevajalka Nadje Dobnik: “Čudovito je to, kako je Modiano zelo preprosto potopljen, ustvarjalno, življensko, v svet v katerem živi, piše izjemno sugestivno, brez vsake retorike, brez vsake napihnjenosti. Bralec, ki sledi Modianoju, sledi njegovemu odnosu do njegovega lastnega življenja, vsa njegova osebna in ustvarjalna pot, se je odvijala v Parizu, to svojo občutljivost gradi v hoji po Parizu, on se je učil iz Pariza, preprosto in iskreno sledi temu, kar mu Pariz pripoveduje, kar se v Parizu dogaja, kako ga on doživlja in kako se potem v romanu V kavarni izgubljene mladine začenja zavedat, da tisto, kar ga je formiralo kot mladega, kar je njegov ves čutni mišljenski svet gradilo, da ta svet zdaj izginja!” “Je pa res, da francoski avtorji kot sta na primer Modiano in Makine, imajo v sebi nekaj intimno njihovega, pa obenem tako fantastično univerzalnega – so tako celoviti svetovi, da ko jih vzameš za svoje, si jih želiš bolj kot kateregakoli drugega avtorja, na nek način jim daš prednost pred številnimi drugimi.”
“Pred 20 leti, ko sem jih jaz začela odkrivat so bili to popolnoma neznani, zakaj ravno ti avtorji, ne vem, nagovorili so me s to svojo izjemno poetičnostjo, sugestivnostjo pripovedovanja, popolnoma skrajno intimni občutljivi, v njihovem mikrokozmosu, obenem pa odražajo eno brezčasno univerzalnost za vse čase in za vse prostore, govorijo o nekih večnih temah, h katerim se in literatura in filozofja in umetnost in človek nenehno vračajo.”
Mak Tepšić je dijak 3. letnika koprske gimnazije in je v mladinskem filmu Pojdi z mano režiserja Igorja Šterka skupaj s četverico najstnikov doživel filmski krst.
Marinka Poštrak, umetniška vodja Prešernovega gledališča Kranj zaradi finančne podhranjenosti sodeluje v koprodukciji s Celjskim, Ptujskim in Goriškim teatrom. Z vrhunskimi sodobnimi besedili letos predstavljajo nekaj posebnega, imajo pa tudi 4 slovenske praizvedbe. Sezono so začeli z Nušičevo komedijo Žalujoča družina v režiji beograjskega debitanta Vuka Torbice, na njihov oder pa prvič prihaja režiser Marko Sosič.
Gosta oddaje sta bila Andrej in Tomaž Toporišič, sinova jezikoslovca prof. Jožeta Toporišiča, osrednje osebnosti sodobne jezikovne slovenistike, avtorja najobsežnejše slovenske slovnice. Andrej in Tomaž sta očetovo strokovno zapuščino darovala Narodni univerzitetni knjižnici NUK-u. Zapuščine seveda še nista pregledala, najprej sta morala razvozlati sistem po katerem je prof.Toporišič shranjeval svoje gradivo, ki ga je, kot pravita njuna sinova, shranjeval zelo sistematično. En del zajetne knjižnice se nahaja v Ljubljani, drugi del pa na Nemškem Rovtu pri Bohinju.
Tobias Putrih, slovenski umetnik, ki živi in ustvarja v ZDA, gost oddaje Proti etru spet ta dež.
“Pri vseh novejših državah je bila fotografija eden od zelo pomembnih orodij snovanja identitete države. To posledično tudi pomeni, da so cene avtorjev iz določenih držav popolnoma drugačne od cen avtorjev v drugih državah in to umetnikov istega ranga… najdražja je ameriška fotografija, sledi ji ruska, nato nemška, kar pove, kakšno vlogo ima pri fotografiji ekonomski položaj države.” Uroš Abram je eden najbolj prepoznavnih slovenskih mladih fotografov, avtor zelo samosvojih fotografskih razstav, ki nas nenehno preseneča s svojimi idejami, tudi s svojo fotografsko tehniko, vse od leta 2013 pa mu kot fotoreporteju sledimo tudi v reviji Mladina.
Leta 2016 je prejel Zupančičevo nagrado za mogočen pionirski umetniški opus. Njegova pesniška ustvarjalnost je bila nagrajena z vsemi najvišjimi pesniškimi nagradami, prav tako tudi njegov prevodni opus.
Breda Kolar Sluga, direktorica Umetnostne galerije Maribor ter kuratorka razstave Zemlja je ploščata, slovenske in kitajske sodobne umetnosti, pri kateri sodeluje osem mednarodno priznanih sodobnih kitajskih in slovenskih umetnikov.
Breda Kolar Sluga, direktorica Umetnostne galerije Maribor ter kuratorka razstave Zemlja je ploščata, slovenske in kitajske sodobne umetnosti, pri kateri sodeluje osem mednarodno priznanih sodobnih kitajskih in slovenskih umetnikov.
Gost Nine Zagoričnik je bil igralec in slovenski rekorder v recitiranju števila pi Nik Škrlec.
29-letni David Krančan je najprej stripar in nato ilustrator. Ali kot se rad pošali, “ilustrator, ki bi lahko bil stripar, lahko pa tudi obratno, stripar, ki dela ilustracije.” Obe njegovi strip knjigi Pijani zajec in Grdina sta bili takoj razprodani.
Jasmin B. Frelih, slovenski pisatelj, ki je za svoj prvi roman Na/pol prejel nagrado Evropske unije za književnost za leto 2016, gost oddaje Proti etru.
Gledališki režiser Daniel Day Škufca in igralec Robert Korošec, ki sta skupaj postavila monodramo Hamlet, sta bila gosta oddaje Proti etru.
Gledališki režiser Daniel Day Škufca in igralec Robert Korošec, ki sta skupaj postavila monodramo Hamlet, sta bila gosta oddaje Proti etru.
Svetlana Slapšak te dni vznemirja z novo knjigo o hrani “Kuhinja z razgledom”; gre za eseje iz antropologije hrane, ki so bili najprej objavljeni v knjigi Leteći pilav v Beogradu.
Vlado Škafar, filmski režiser in publicist, njegov celovečerni film Mama, bo te ni doživel slovensko premiero.
Vito Taufer, režiser uprizoritve “Butnskala”, nekoč najbolj kultne prve slovenske radijske igre v nadaljevanjih, ki sta jo leta 1979 za Radio Študent začela pisati Emil Filipčič in Marko Derganc.
Karmina Šilec je dirigentka in vodja vokalnega gledališča Carmina Slovenica, ki vsako leto znova žanje mednarodne uspeh, 16. aprila bo v Moskvi prejela nagrado Zlata maska za predstava Ko gora spremeni obleko, ki je zmagala v nominaciji za “Najboljšo tujo produkcijo, predstavljeno v Rusiji v letu 2015”.
Gorazd Trušnovec je urbani čebelar, bolj znan pa kot publicist, filmski kritik, založnik, urednik filmske revije Ekran, bil pa je tudi umetniški direktor Festivala slovenskega filma. Prisluhnite oddaji Proti etru.
Neveljaven email naslov