Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Leta 2016 je prejel Zupančičevo nagrado za mogočen pionirski umetniški opus. Njegova pesniška ustvarjalnost je bila nagrajena z vsemi najvišjimi pesniškimi nagradami, prav tako tudi njegov prevodni opus.
"Prešeren je bil heroj, da je lahko preživel nekaj desetletij v tako zatohlem, gnilem, umazanem času in med ljudmi, ki se niso zavedali, kaj imajo!"
Veno Taufer, pesnik, dramatik in prevajalec.
“Očitno so država, narod in nacija organizmi, ki tudi potrebujejo nekakšen proces dozorevanja.”
Že od študentskih let je bil ob pisanju poezije in dramatike ter prevajanju glasnik svojega časa na najširšem polju kulture. Bil je ustanovitelj mednarodnega pesniškega festivala Vilenica, urednik Revije 57, vodja Odra 57, predsednik Mirovnega komiteja mednarodnega PEN-a, predsednik Društva slovenskih pisateljev, redni član Evropske pesniške akademije ter družbeno angažiran literat, ki je sodeloval pri osamosvojitvi Slovenije.
“Zmeraj bolj mi je jasno, da je temeljna stvar, ki Slovencem manjka, to, da nismo kulturni! Res ne! Nismo imeli te priložnosti! Kulturni so posamezniki, nekateri so res gospodje, res gospe, drugi so pa navadni hlapčki ali pa kaj vem, pretepači! Nimamo tiste družbene komunikacije, ki je na neki ravni; formalna komunikacija seveda je, ampak forma je tista, ki vsebini omogoča, da se sploh lahko vsebinsko ustvarja. Vsebina ni anarhistična stvar, to so stvari, ki imajo neki namen, neko formo, težijo v ureditev stvari, v neki dogovor med ljudmi. Te stvari ne morejo biti poljudne!”
*opis oddaje je bil posodobljen 22. 5. 2023.
741 epizod
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Leta 2016 je prejel Zupančičevo nagrado za mogočen pionirski umetniški opus. Njegova pesniška ustvarjalnost je bila nagrajena z vsemi najvišjimi pesniškimi nagradami, prav tako tudi njegov prevodni opus.
"Prešeren je bil heroj, da je lahko preživel nekaj desetletij v tako zatohlem, gnilem, umazanem času in med ljudmi, ki se niso zavedali, kaj imajo!"
Veno Taufer, pesnik, dramatik in prevajalec.
“Očitno so država, narod in nacija organizmi, ki tudi potrebujejo nekakšen proces dozorevanja.”
Že od študentskih let je bil ob pisanju poezije in dramatike ter prevajanju glasnik svojega časa na najširšem polju kulture. Bil je ustanovitelj mednarodnega pesniškega festivala Vilenica, urednik Revije 57, vodja Odra 57, predsednik Mirovnega komiteja mednarodnega PEN-a, predsednik Društva slovenskih pisateljev, redni član Evropske pesniške akademije ter družbeno angažiran literat, ki je sodeloval pri osamosvojitvi Slovenije.
“Zmeraj bolj mi je jasno, da je temeljna stvar, ki Slovencem manjka, to, da nismo kulturni! Res ne! Nismo imeli te priložnosti! Kulturni so posamezniki, nekateri so res gospodje, res gospe, drugi so pa navadni hlapčki ali pa kaj vem, pretepači! Nimamo tiste družbene komunikacije, ki je na neki ravni; formalna komunikacija seveda je, ampak forma je tista, ki vsebini omogoča, da se sploh lahko vsebinsko ustvarja. Vsebina ni anarhistična stvar, to so stvari, ki imajo neki namen, neko formo, težijo v ureditev stvari, v neki dogovor med ljudmi. Te stvari ne morejo biti poljudne!”
*opis oddaje je bil posodobljen 22. 5. 2023.
Gledališki režiser Jernej Lorenci je eden od petih avtorjev, ki bodo letos v začetku decembra v Rimu prejeli prestižno nagrado Premio Europa! Doslej so jo prejeli Peter Brook, Hainer Muller, Robert Wilson, Pina Bausch, Harold Pinter, Peter Stein in drugi. Gre za avtorje, ki s svojimi inovativnimi idejami premikajo evropsko gledališče. V petek zvečer smo na velikem odru Mestnega gledališča Ljubljana doživeli njegov novi avtorski projekt, romantično komedijo San kresne noči Williama Shakespeara.
Aljoša Rebolj, fotograf in igralec, avtor razstave »Hommage a Pandur«, na promenadi Mariborskega parka, fotografski opus, ki ga je ustvaril od samega začetka sodelovanja z gledališkim režiserjem Tomažem Pandurjem.
Katarina Gomboc, zmagovalka festivala Urška 2017, njena poezija je navdušila žirijo, saj se je za revijo Mentor prijavilo 116 mladih literatov, izbranih je bilo 22 nominirancev in na koncu je med petimi finalisti zmagala Katarina Gomboc.
Cankarjevi Hlapci so po 22 letih ponovno doživeli uprizoritev na Velikem odru SNG Drama. Predstava je posvečena 150 obletnici ustanovitve ljubljanskega Dramatičnega društva v Ljubljani in 100.obletnici smrti Ivana Cankarja, ki jo praznujemo prihodnje leto.. Nove režijske postavitve in priredbe Hlapcev se je lotil Janez Pipan.
Dr. Boris Leskovec, arhitekt, raziskovalec in publicist, avtor monografije "Na brzicah življenja, življenjska pot arhitekta Ivana Vurnika in slikarke Helene Kottler Vurnik." Gre za prvo od šestih knjig večletnega projekta o življenju in delu zakoncev Vurnik.
Hana Slak, filmska režiserka in scenaristka, avtorica filma Rudar, ki je nastal nastal po življenski zgodbi zasavskega rudarja Mehmedalije Aliča in njegovi avtobiografiji Nihče.
Čedomir Kolar, mednarodno uveljavljeni filmski producent, z beneškim srebrnim levom v žepu za film Foxtrot izraelskega režiserja in scenarista Samuela Maoza, ki je prejel Veliko nagrado žirije. Za film Na nikogaršnji zemlji režiserja Danisa Tanoviča je kot koproducent prejel oskarja za tujejezični film, za film Pred dežjem režiserja Milčeta Milčevskega pa nominacijo.
lutkar in režiser premierne uprizoritve "Besede iz hiše Karlestein", na poezijo Berte Boetu v Lutkovnem gledališču Maribor.
Srečanje z Dubravko Tomšič Srebotnjak, najbolj uspešno svetovno uveljavljeno slovensko koncertno pianistko.
68. Dubrovniške poletne igre so zaradi množice turistov morale poiskati prostor za uprizarjanje izven legendarnega mestnega obzidja.
Maruša Zorec, izredna profesorica na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. Kot arhitekt sodeluje pri vseh večjih prenovah stavb izjemnih kulturnih vrednot. Zadnja je prenova Švicarije, hiše na samem robu Šišenskega hriba, nekdanjega hotela Tivoli, ki z umetniškimi ateljeji nadaljuje tradicijo nekdanje popularne stavbe, danes predstavlja kulturni spomenik lokalnega pomena.
Gost oddaje Proti etru je bil oblikovalec Emil Kozole, ki oblikovanje in tipografijo postavlja v družbenopolitični kontekst. Med magistrskim študijem oblikovanja na Central Saint Martins v Londonu se je ukvarjal z različnimi načini nadzora na spletu. Tako je nastal njegov projekt Seen, črkovna vrsta, ki omogoča samocenzuro, da lahko vsak izmed nas dobi v pogled, koliko informacij, ki jih delimo preko spleta je izpostavljenih nadzoru. Projekt je vzbudil veliko mednarodne pozornosti, o njem so pisali Le Monde, Der Spiegel, Wired, Vice, Design Taxi in Gizmodo, na 7. bienalu vidnih sporočil je prejel Brumnovo nagrado, kot član kolektiva Ljudje, pa še pet nagrad in tudi največjo nagrado za oblikovanje mobilne aplikacije Flaviar.
Kaya Tokuhisa, gledališka in filmska režiserka, igralka, pevka in likovna umetnica, ob razstavi v NUK-u in klasičnem koncertu v Konservatoriju za glasbo in balet.
Pisateljica Maša Ogrizek in ilustratorka Tanja Komadina, avtorici knjige Gospa s klobukom. »Besedilo in slike vznemirjajo domišljijo in nas spravijo v smeh«, je zapisal Pavle Učakar, likovni urednik pri Mladinski knjigi, kjer je knjiga izšla v zbirki Deteljica.
Gost tokratne oddaje je bil Gorazd Vilhar, umetnostni zgodovinar in fotograf, ki živi in ustvarja na Japonskem. Borja Močnik pa med drugim vrti sladki soul kalifornijske zasedbe Moonchild ter svežo ploščo francoskega producenta Huga Kanta.
Barbara Cerar je stalna članica SNG Drama, ki bo prav nocoj doživela svoj operni debu, na velikem odru SNG opera in balet Ljubljana. V vlogi Fidelia bo nastopila v sloviti Beethovnovi operi Fidelio nemškega skladatelja Ludwiga van Beethovena. Trenutno jo gledamo v dveh predstavah, Lady Macbeth in v postmodernistični dramski utopiji Merlin ali Pusta dežela, nemškega avtorja Tamkreda Dorsta. Barbara Cerar je ustvarila številne gledališke in filmske vloge ter prejela veliko nagrad in priznanj kot so: Zlata paličica, Žlahtna komedijantka, nagrado ZDUS, Borštnikova nagrada, nagrada Prešernovega sklada za leto 2009 ter nagrade za filmske vloge
Robertina Šebjanič, intermedijska umetnica, ki prepleta umetnost, znanost in tehnologijo. S hidrofonom, posebnim podvodnim mikrofonom, snema podvodni živalski svet. Z umetnico smo se pogovarjali o dveh aktualnih projektih o projektu Aurelia 1+Hz (obravnava odos med meduzami, človekom in strojem) in Aqutocene (projekt o podvodnih zvočnih krajinah), ki je bil pred kratkim predstavljen v Šempasu.
Tomato Košir sooblikuje naslovno ilustracijo Objektiva, sobotno prilogo časopisa Dnevnik. Prvega aprila je za naslovno temo 'Nasilni otroci' uporabil tloris otroške igrice "Človek ne jezi se" ter znotraj pobarvanih krogov, ki z različnimi barvami zaznamujejo štiri polja, izrisal kljukasti križ. Nekateri so ga opazili, drugi ne … "Pri ilustraciji gre lahko za samostojni vizualni komentar ali interpretacijo člankov, ki so objavljeni v prilogi. Kadar si teme tedna zaslužijo samostojne obravnave, potem naslovnica postane povsem enakovredna pisanemu komentarju."
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Neveljaven email naslov