Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Aleksander Čeferin

19.09.2019

Aleksander Čeferin je predsednik najbogatejše in najvplivnejše športne organizacije na svetu. Na čelu UEFE sedi od leta 2016, ko se je drugič potegoval za predsedniško funkcijo, je bil edini kandidat zanjo. Meni, da nogomet ni več najpomembnejša postranska stvar na svetu, saj je njegov vpliv vseprisoten in iz leta v leto večji. UEFA ima največ denarja od vseh športnih organizacij na svetu, celo več kot olimpijski komite, a ni multinacionalka, ki teži k pridobivanju profita, temveč krovna nogometna zveza, ki skrbi za nogomet. Nogomet je po njegovem mnenju posel, je strast in je religija. Foto: Ziga Zivulovic jr. /Bobo

Aleksander Čeferin je predsednik najbogatejše športne organizacije na svetu in eden najvplivnejših Slovencev, ki meni, da je nogomet posel, strast in religija

Uefa je evropska športna organizacija, ki ima od vseh športnih organizacij na svetu največ denarja, celo več kot olimpijski komite. Denar namenjajo v različne namene, pomembna naloga pa je spodbujanje manjših klubov in držav, kjer nogomet še ni tako razvit, zato kar 85 odstotkov svojega dobička namenjajo solidarnostnim projektom. Brez te pomoči nogometne zveze v vsaj 45 državah ne bi mogle delovati, med temi državami je tudi Slovenija. Prav zaradi te pomoči je tudi Slovenska nogometna zveza toliko bolj sposobna od drugih športnih zvez, čeprav od države ne dobi tako rekoč nobene finančne pomoči.

“Mi nismo multinacionalka, ki teži k pridobivanju profita, mi smo krovna nogometna organizacija, ki mora skrbeti za nogomet. Je pa tu ena velika dilema. Ne moreš reči, da bodo vsi imeli enako število članov v ligi prvakov, ker v tem primeru vrednost lige prvakov pade in potem ne moreš financirati nogometa v državah, kot je Slovenija.” – Aleksander Čeferin, predsednik Uefe

Največji svetovni nogometni organizaciji sta Fifa in Uefa, vendar med njima obstaja kar nekaj bistvenih razlik. Evropska nogometna zveza je finančno večja od Fife in to kar od tri- do štirikrat. Fifa združuje 211 držav, Uefa 55. Fifa se bolj ukvarja s političnimi zadevami, na štiri leta organizira svetovno prvenstvo, tekmovanja pod pokroviteljstvom Uefe potekajo vsak dan, po Čeferinovih besedah je organizacija bolj nogometna kot Fifa.

“Liga prvakov je najboljši športni proizvod na svetu. Ne zaradi mene in ne zaradi Uefe, ampak tako pač je.” 

Najpomembnejše in najmočnejše države, ki prinašajo največ denarja, so v Evropi Anglija, Nemčija, Francija, Italija in Španija. Teh pet držav prinese 87 odstotkov vsega denarja, odnese pa 60 odstotkov. A v Uefi so vse države enakopravne, kar pomeni, da je glas Slovenije enako pomemben kot glas katere izmed najmočnejših držav. Po državah je Uefa večja od Evropske unije in tu velja solidarnost, v Evropskem parlamentu pa članice niso enakopravne, večje države imajo več poslancev.

“Če bi bila takšna solidarnost na ravni Evrope v politiki, kot je na ravni nogometa, bi bila Evropa veliko bolj srečna celina. Hkrati pa so politiki tisti, ki želijo dan in noč poučevati nogomet, kako naj bo solidaren, oni pa niso simbol solidarnosti. Mi smo solidarni, hkrati pa smo odprti za svet. Mi nismo preregulirani, nismo zaščiteni, mi sodelujemo s Kitajsko, z ZDA, kar je na ravni EU preveč regulirano.”

Nogomet je najpopularnejši šport tako v svetovnem merilu kot v Evropi, vse več privržencev pa ima tudi v Združenih državah Amerike. Priljubljenost bejzbola tam pada, košarka in ameriški nogomet sta stabilna, mogoče celo malo stagnirata. Priljubljenost nogometa, ki ga Američani imenujejo soccer, pa se povečuje za 15 odstotkov na leto. Pa tudi v Sloveniji je daleč najbolj popularen nogomet, čeprav se ob uspehih naših zimskih športnikov zdi, da je to smučanje. Kar 70 odstotkov vseh registriranih športnikov v Sloveniji je nogometašev.

“Nogomet zame ni več najpomembnejša postranska stvar na svetu, ker ni več tako postranska, kot bi nekateri radi prikazali. Nogomet je postal ogromen posel, strast, nogomet je neke vrste religija. Nogomet ima več gledalcev kot ima Katoliška cerkev vernikov, a mi bogove menjamo vsakih deset let.”

Vse bolj se krepi vloga ženskega nogometa. Letos je bila na tekmi evropskega superpokala glavna sodnica ženska, kar je prvič v zgodovini, da je ženska sodila na tako veliki tekmi pod pokroviteljstvom Uefe. Na tekmi sta se za naslov pomerila Liverpool in Chelsea, po rezultatih ta hip najboljša kluba v Evropi. In to je tudi pomembnega simbolnega pomena, saj je ženska sodila na tekmi, ki odloča o tem, kdo je najboljši v Evropi. Da ženski nogomet raste, pričajo tudi številke. Pred osmimi leti je bilo z vsakim ženskim evropskim prvenstvom približno 25.000 evrov izgube, zdaj pa prvenstvo izpeljejo skoraj brez svojega vložka.

“Ampak jaz vedno pravim, to ni strošek, to je naložba. Ko vidim ta dekleta, ko jim podeljujem medalje, imajo popolnoma enako strast kot fantje. Je pa igra drugačna, kot jo igrajo fantje, ker nogomet je bil stereotipno moški šport, ženske niso igrale nogometa.”

Ženskam pa v nekaterih državah še vedno ni dovoljeno igrati nogometa. Nekdanji predsednik Fife Sepp Blatter je Iranu zagrozil, da ne bo smel več igrati na tekmovanjih, če ne bo ženskam dovolil igrati nogometa. Ravno zato je ta moč nogometa tako zelo velika. Ogromno stvari se da doseči prav z nogometom. Preden je finale lige prvakov potekal v Azerbajdžanu, si moral za pridobitev vizuma prinesti potrdilo, da nimaš aidsa. Zaradi nogometa pa so to spremenili in sprememba ni ostala samo med finalom, ampak je ostala za vedno.


Proti etru

741 epizod


Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.

Aleksander Čeferin

19.09.2019

Aleksander Čeferin je predsednik najbogatejše in najvplivnejše športne organizacije na svetu. Na čelu UEFE sedi od leta 2016, ko se je drugič potegoval za predsedniško funkcijo, je bil edini kandidat zanjo. Meni, da nogomet ni več najpomembnejša postranska stvar na svetu, saj je njegov vpliv vseprisoten in iz leta v leto večji. UEFA ima največ denarja od vseh športnih organizacij na svetu, celo več kot olimpijski komite, a ni multinacionalka, ki teži k pridobivanju profita, temveč krovna nogometna zveza, ki skrbi za nogomet. Nogomet je po njegovem mnenju posel, je strast in je religija. Foto: Ziga Zivulovic jr. /Bobo

Aleksander Čeferin je predsednik najbogatejše športne organizacije na svetu in eden najvplivnejših Slovencev, ki meni, da je nogomet posel, strast in religija

Uefa je evropska športna organizacija, ki ima od vseh športnih organizacij na svetu največ denarja, celo več kot olimpijski komite. Denar namenjajo v različne namene, pomembna naloga pa je spodbujanje manjših klubov in držav, kjer nogomet še ni tako razvit, zato kar 85 odstotkov svojega dobička namenjajo solidarnostnim projektom. Brez te pomoči nogometne zveze v vsaj 45 državah ne bi mogle delovati, med temi državami je tudi Slovenija. Prav zaradi te pomoči je tudi Slovenska nogometna zveza toliko bolj sposobna od drugih športnih zvez, čeprav od države ne dobi tako rekoč nobene finančne pomoči.

“Mi nismo multinacionalka, ki teži k pridobivanju profita, mi smo krovna nogometna organizacija, ki mora skrbeti za nogomet. Je pa tu ena velika dilema. Ne moreš reči, da bodo vsi imeli enako število članov v ligi prvakov, ker v tem primeru vrednost lige prvakov pade in potem ne moreš financirati nogometa v državah, kot je Slovenija.” – Aleksander Čeferin, predsednik Uefe

Največji svetovni nogometni organizaciji sta Fifa in Uefa, vendar med njima obstaja kar nekaj bistvenih razlik. Evropska nogometna zveza je finančno večja od Fife in to kar od tri- do štirikrat. Fifa združuje 211 držav, Uefa 55. Fifa se bolj ukvarja s političnimi zadevami, na štiri leta organizira svetovno prvenstvo, tekmovanja pod pokroviteljstvom Uefe potekajo vsak dan, po Čeferinovih besedah je organizacija bolj nogometna kot Fifa.

“Liga prvakov je najboljši športni proizvod na svetu. Ne zaradi mene in ne zaradi Uefe, ampak tako pač je.” 

Najpomembnejše in najmočnejše države, ki prinašajo največ denarja, so v Evropi Anglija, Nemčija, Francija, Italija in Španija. Teh pet držav prinese 87 odstotkov vsega denarja, odnese pa 60 odstotkov. A v Uefi so vse države enakopravne, kar pomeni, da je glas Slovenije enako pomemben kot glas katere izmed najmočnejših držav. Po državah je Uefa večja od Evropske unije in tu velja solidarnost, v Evropskem parlamentu pa članice niso enakopravne, večje države imajo več poslancev.

“Če bi bila takšna solidarnost na ravni Evrope v politiki, kot je na ravni nogometa, bi bila Evropa veliko bolj srečna celina. Hkrati pa so politiki tisti, ki želijo dan in noč poučevati nogomet, kako naj bo solidaren, oni pa niso simbol solidarnosti. Mi smo solidarni, hkrati pa smo odprti za svet. Mi nismo preregulirani, nismo zaščiteni, mi sodelujemo s Kitajsko, z ZDA, kar je na ravni EU preveč regulirano.”

Nogomet je najpopularnejši šport tako v svetovnem merilu kot v Evropi, vse več privržencev pa ima tudi v Združenih državah Amerike. Priljubljenost bejzbola tam pada, košarka in ameriški nogomet sta stabilna, mogoče celo malo stagnirata. Priljubljenost nogometa, ki ga Američani imenujejo soccer, pa se povečuje za 15 odstotkov na leto. Pa tudi v Sloveniji je daleč najbolj popularen nogomet, čeprav se ob uspehih naših zimskih športnikov zdi, da je to smučanje. Kar 70 odstotkov vseh registriranih športnikov v Sloveniji je nogometašev.

“Nogomet zame ni več najpomembnejša postranska stvar na svetu, ker ni več tako postranska, kot bi nekateri radi prikazali. Nogomet je postal ogromen posel, strast, nogomet je neke vrste religija. Nogomet ima več gledalcev kot ima Katoliška cerkev vernikov, a mi bogove menjamo vsakih deset let.”

Vse bolj se krepi vloga ženskega nogometa. Letos je bila na tekmi evropskega superpokala glavna sodnica ženska, kar je prvič v zgodovini, da je ženska sodila na tako veliki tekmi pod pokroviteljstvom Uefe. Na tekmi sta se za naslov pomerila Liverpool in Chelsea, po rezultatih ta hip najboljša kluba v Evropi. In to je tudi pomembnega simbolnega pomena, saj je ženska sodila na tekmi, ki odloča o tem, kdo je najboljši v Evropi. Da ženski nogomet raste, pričajo tudi številke. Pred osmimi leti je bilo z vsakim ženskim evropskim prvenstvom približno 25.000 evrov izgube, zdaj pa prvenstvo izpeljejo skoraj brez svojega vložka.

“Ampak jaz vedno pravim, to ni strošek, to je naložba. Ko vidim ta dekleta, ko jim podeljujem medalje, imajo popolnoma enako strast kot fantje. Je pa igra drugačna, kot jo igrajo fantje, ker nogomet je bil stereotipno moški šport, ženske niso igrale nogometa.”

Ženskam pa v nekaterih državah še vedno ni dovoljeno igrati nogometa. Nekdanji predsednik Fife Sepp Blatter je Iranu zagrozil, da ne bo smel več igrati na tekmovanjih, če ne bo ženskam dovolil igrati nogometa. Ravno zato je ta moč nogometa tako zelo velika. Ogromno stvari se da doseči prav z nogometom. Preden je finale lige prvakov potekal v Azerbajdžanu, si moral za pridobitev vizuma prinesti potrdilo, da nimaš aidsa. Zaradi nogometa pa so to spremenili in sprememba ni ostala samo med finalom, ampak je ostala za vedno.


22.03.2018

Matej Blenkuš

Matej Blenkuš je bil vodja projekta Nordijski center Planica, dekan Fakultete za arhitekturo ter vodja abiroja.


15.03.2018

Matej Puc

Gledališki in filmski igralec Mestnega gledališča ljubljanskega Matej Puc, letošnji Prešernov nagrajenec, te dni ga lahko doživimo v novi vlogi francoskega politika in revolucionarja Georgesa Jacquesa Dantona v Büchnerjevi igri Dantonova smrt


08.03.2018

Mojca Širok

"Meje, kjer se konča država in kje začne mafija, so zelo zabrisane," gostja oddaje Proti etru Mojca Širok.


01.03.2018

Agata Tomažič

Agata Tomažič, publicistka in pisateljica, do nedavnega novinarka kulturne redakcije časopisa Delo ter ena od sourednikov časopisa Pogledi, piše za razne medije, tudi za revijo Outsider in je avtorica treh literarnih del: prvenca kratkoproznih zgodb »Česar ne moreš povedati frizerki«( 2015), potopisa »Zakaj potujete v take dežele«( 2016 ) ter romana »Tik pod nebom« (2017). Na Znanstveno raziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ZRC SAZU je promotorka raziskovalnih rezultatov.


22.02.2018

Pascale Delpech

Pascale Delpech, francoska prevajalka, ki je v francoščino prevedla dragoceni literarni opus Danila Kiša, kultnega avtorja židovsko-črnogorskega rodu, ki ga številni literarni teoretiki uvrščajo v družbo največjih evropskih pisateljev Danilo Kiš, ki se je rodil prav na današnji dan 22. februarja 1935, je dobitnik številnih uglednih nagrad za literaturo kot so Ninova nagrada, Andričeva nagrada; prejel je tudi najvišja literarna priznanja v Franciji, Nemčiji, Italiji in ZDA. Mnogi literarni poznavalci in prevajalci ga imajo za nesojenega nobelovca, zato se tudi na vso moč trudijo, pravi Pascale Delpech, da bi njegova dela spoznal najširši krog bralcev


15.02.2018

Nina in Matevž Granda

Gosta oddaje Proti etru bosta Nina in Matevž Granda, izdajatelja in urednika revije Outsider.


08.02.2018

Janez Ferlan in Bojan Mastilovič

Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.


25.01.2018

Mila Turajlić, beograjska filmska režiserka

Mila Turajlić je uspešna beograjska filmska režiserka, avtorica dokumentarnega filma Druga stran vsega, ki je najprej svetovno premiero doživel lani na fesrivalu v Torontu, nato pa zmagal na enem od najbolj prestižnih festivalov dokumentarnega filma, v Amsterdamu.


18.01.2018

Stojan Kuret

Tržačan Stojan Kuret, eden najuspešnejših zborovskih dirigentov doma in v svetu je letošnji prejemnik Zlate plakete za življensko delo in izjemne dosežke na področju ljubiteljske kulture. “Smo ena redkih držav, ki ima uzakonjeno, da mora imeti vsaka osnovna šola najprej otroški zbor in potem še mladinski zbor! In to je naše bogastvo in tega se moramo zavedat!“


18.01.2018

Stojan Kuret

Dirigent, dobitnik Zlate plakete za življenjsko delo, ki jo podeljuje Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, za izjemne dosežke na področju ljubiteljske kulture, gost oddaje Proti etru


11.01.2018

Rok Biček o dokumentarnem filmu Družina

"V prvi vrsti sem moral postati njihov prijatelj - kamera je tukaj drugotnega pomena - zato, da so me pustili dovolj blizu. Na velikem platnu gledamo odnose ljudi, ki jih poredko vidimo posnete, ker si ljudje ob prisotnosti kamere nadenejo maske, oziroma nehote začnejo igrati neke vloge. To, kar je uspelo nam v tem filmu, je to, da je teh mask zelo malo ali jih sploh ni in ko gledalec gleda film ter vidi te odnose na velikem platnu, ima redko priložnost, da iz perspektive gledalca vidi nekaj, kar se lahko dogaja tudi v njegovi družini. Če si iskren sam s seboj, si rečeš, saj tako je bilo tudi pri nas doma!" - Rok Biček, režiser


04.01.2018

Iztok Kovač

"Ples je še vedno najbolj podhranjen umetniški žanr,"pravi Iztok Kovač direktor in umetniški vodja Centra kulture Španski borci, ki te dni s svojo plesno skupino EnKnap potuje na enega od najbolj prestižnih festivalov na svetu, v New York.


28.12.2017

Tina Gregorič

Arhitektka Tina Gregorič, - soavtorica izjemne razstave 'Stanko Kristl, arhitekt, humanost in prostor' v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje MAO-, skupaj s Tadejem Glažarjem že 13 let raziskuje arhiv arhitekta in raziskovalca Stanka Kristla. Gre pa za prvo celovito predstavitev enega najvidnejših predstavnikov v zgodovini slovenske arhitektekture pri kateri je sodelovala tudi Maja Vardjan. Razstava bo odprta do 20 maja 2018 in nadaljuje serijo monografskih razstav, ki predstavljajo najpomembnejše arhitekte in oblikovalce 20.stoletja v Sloveniji. Tina Gregorič je soustanoviteljica biroja ' dekleva gregorič arhitekti ter profesorica in predstojnica Oddelka za Gradbeništvo in Design, Inštitutu za Arhitekturo in oblikovanje, na dunajski Univerzi za tehnološke znanosti .


21.12.2017

Yuliya Molina

Vizualna umetnica Yuliya Molina se je rodila v Ukrajini, že 22 let živi v Sloveniji, rada se pošali, da je iz Ukrajine emigrirala v Slovenijo, iz kiparstva pa v video! Svojo emigrantsko izkušnjo je najlepše predstavila v animiranem dokumentarnem filmu NE- KDO, ki ga je ustvarila na eni od številnih video delavnic.


14.12.2017

Igor Prassel

Celovečerni animirani filmi so danes že del vseh svetovnih filmskih festivalov in se skupaj s celovečernimi igranimi filmi enakovredno potegujejo za najvišje nagrade. Del te filmske poetike smo doživeli na pravkar končanem filmskem festivalu Animateka, ki ga uspešno vodi Igor Prassel, ki je od letos tudi vodja programskega oddelka in urednik programa pri Slovenski kinoteki,


07.12.2017

Juš A. Zidar

Juš Zidar že od 12 leta vstopa v gledališke prostore, pri petindvajsetih pa oder osvaja kot gledališki režiser! Pravkar je doživel svojo uprizoritev v Mestnem gledališču ljubljanskem, naslednja postaja je Slovensko stalno gledališče v Trstu. Na veliki oder Mestnega gledališča ljubljanskega je postavil črno komedijo 'Pijani', Ivana Viripajeva, enega najprodornejših ruskih in evropskih sodobnih dramatiko, v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, pa ga čaka Shakespearova Ukročena trmoglavka!.


30.11.2017

Nadja Šičarov

Nadja Šičarov, je mlada restavratorka filma, ki skupaj s sodelavci Arhivskega oddelka Slovenske kinoteke pripravlja akcijo zbiranja starih amaterskih filmov posnetih s kamerami na super osmičke ali 16 milimetrski filmski trak. Gre za projekt, ki ima mnogo širši pomen.


23.11.2017

Jure Ivanušič

Jure Ivanušič, igralec in glasbenik si bo leto 2017 zapomnil po dveh glavnih filmskih vlogah, upodobil je lik pohorskega rokerja Lovra v filmu Borisa Jurjaševiča "Stekle lisice" , v filmu Marka Naberšnika "Slovenija, Avstralija in jutri ves svet" pa igra Borisa, vzdrževalca strojev v eni od mariborskih tovarn. Slednji bo končno prišel v slovenske kinematografe 30.novembra 2017.


16.11.2017

Arne Hodalič

Arne Hodalič je eden najbolj prepoznavnih in v svetu uveljavljenih slovenskih fotografov. Letošnje leto spremljamo že njegovo tretjo avtorsko razstavo fotografij, naslednja bo na vrsti v mesecu decembru. V Slovenskem etnografskem muzeju so odprli fotografsko razstavo » Tihi ubijalci Afganistana«, ki prikazuje surovost minske problematike v sodobnem Afganistanu. Fotografije prikazujejo vsakdanje življenje žrtev min, deminerskih ekip in posledice, ki jih povzročajo eksplozivna sredstva. Afganistanci zaradi te situacije vsako minuto tvegajo svoja življenja.


09.11.2017

Kolja Saksida

Kolja Saksida, režiser, producent in pedagog, ki nas s svojimi animiranimi filmi navdušuje vse od leta 2001. V Kinodvoru smo doživeli predstavitev 6 na novo narejenih filmčkov o junaku Koyaa, v galeriji Kresija pa je na pregledna razstava 'KOYAA – Animirani junak na sceni!' Kolja Saksida je docent na Akademiji umetnosti Univerze v Novi Gorici ter direktor produkcijske hiše ZVVIKS.


Stran 13 od 38
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov