Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Je tudi potapljač in kajakaš, med drugim pa tudi kot član znanstvene raziskovalne skupine za medicino fizike na Institutu Jožef Stefan raziskuje fizikalne modele imunoterapije.
Damijan Valentinuzzi kot član znanstvene raziskovalne skupine za medicino fizike na inštitutu Jožefa Stefan raziskuje fizikalne modele imunoterapije, je umetniški vodja big band orkestra ter navdušen potapljač in kajakaš
Damijan Valentinuzzi je doktor medicinske fizike, v svoji doktorski nalogi raziskuje fizikalne modele imunoterapije. Na Institutu Jožef Stefan je član znanstvene raziskovalne skupine Medicinska fizika, ki deluje iz štirih različnih inštitutov. Svoje raziskovalno delo predstavlja na številnih mednarodnih konferencah in znanstvenih revijah.
O pandemiji piše tudi na enem od družbenih omrežjih: "Želel bi, da bi pri uvajanju nujnih ukrepov sodelovala čim širša stroka, ker to je velik medicinski problem, ni pa izključno medicinski problem. Pogrešam vključitev psihologov, kako komunicirati z javnostjo, in pravnikov. Vse te spremembe, ki se v družbi dogajajo, bodo imele dolgoročne posledice."
"Potrebujemo čim širši pogled, da dobimo ravnotežje. Na te stvari gledam kot na en fizikalni sistem in na epidemijo kot na eno motnjo, ki ta sistem spravi iz ravnovesja in bolj ko družbo spraviš iz ravnovesja, dalj časa bo potrebovala, da se vse to vrne, bojim se, da se ne bo."
Med študijem na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani je magistriral na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu, smer džezovska trobenta in dirigiranje. Študiral je tudi na džezovskem inštitutu v Berlinu.
Je tudi umetniški vodja in dirigent orkestra Big Band Nova iz Nove Gorice, za svojo džezovsko zasedbo Damijan Valentinuzzi Group je ustvarjal avtorsko glasbo in igral na trobento.
Poleg tega pa je tudi profesionalni potapljač in kajakaš na divjih vodah.
741 epizod
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Je tudi potapljač in kajakaš, med drugim pa tudi kot član znanstvene raziskovalne skupine za medicino fizike na Institutu Jožef Stefan raziskuje fizikalne modele imunoterapije.
Damijan Valentinuzzi kot član znanstvene raziskovalne skupine za medicino fizike na inštitutu Jožefa Stefan raziskuje fizikalne modele imunoterapije, je umetniški vodja big band orkestra ter navdušen potapljač in kajakaš
Damijan Valentinuzzi je doktor medicinske fizike, v svoji doktorski nalogi raziskuje fizikalne modele imunoterapije. Na Institutu Jožef Stefan je član znanstvene raziskovalne skupine Medicinska fizika, ki deluje iz štirih različnih inštitutov. Svoje raziskovalno delo predstavlja na številnih mednarodnih konferencah in znanstvenih revijah.
O pandemiji piše tudi na enem od družbenih omrežjih: "Želel bi, da bi pri uvajanju nujnih ukrepov sodelovala čim širša stroka, ker to je velik medicinski problem, ni pa izključno medicinski problem. Pogrešam vključitev psihologov, kako komunicirati z javnostjo, in pravnikov. Vse te spremembe, ki se v družbi dogajajo, bodo imele dolgoročne posledice."
"Potrebujemo čim širši pogled, da dobimo ravnotežje. Na te stvari gledam kot na en fizikalni sistem in na epidemijo kot na eno motnjo, ki ta sistem spravi iz ravnovesja in bolj ko družbo spraviš iz ravnovesja, dalj časa bo potrebovala, da se vse to vrne, bojim se, da se ne bo."
Med študijem na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani je magistriral na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu, smer džezovska trobenta in dirigiranje. Študiral je tudi na džezovskem inštitutu v Berlinu.
Je tudi umetniški vodja in dirigent orkestra Big Band Nova iz Nove Gorice, za svojo džezovsko zasedbo Damijan Valentinuzzi Group je ustvarjal avtorsko glasbo in igral na trobento.
Poleg tega pa je tudi profesionalni potapljač in kajakaš na divjih vodah.
Marko Mandić se na oder SNG Drama vrača z uprizoritvijo predstave Nočni pisec belgijskega provokativnega umetnika Jana Fabra, ki se je leta 2016 v Antwerpnu začela igrati kot drama za tri igralce, tri leta kasneje v St. Peterburgu pa že kot monodrama, kakršno odigra tudi Mandić. Na odru so uprizorjeni odlomki iz Fabrovih nočnih zapisov s konca 70. in začetka 80. let prejšnjega stoletja, nočnih zapisov na prelomu v 90. leta in antologije iz gledaliških besedil leta 1976 in 2012. O vlogah pisateljev, ustvarjanju z Janom Fabrom, pomenu modrega in rdečega kulija in skupnem bivanju v gledališču, ki je zdaj ponovno omogočeno.
Slovenska ekipa se na 17. beneškem arhitekturnem bienalu ukvarja s fenomenom zadružnih domov. Ekipo zastopajo Martina Malešič in Asta Vrečko, ki sta umetnostni zgodovinarki, arhitekt Blaž Babnik Romaniuk, ki vodi podjetje OBRAT, Rastko Pečar pa deluje na arhitekturnem področju, kjer ga zanima predvsem presek prostora, družbe in politike. Med sedmimi prijavljenimi projekti za bienale jih je izbral komisar slovenske udeležbe Matevž Čelik. Zadružni domovi so v zgodovinski luči premalo raziskani in imajo potencial, da se odkrije, kaj so okolju nudili nekoč in kaj mu lahko nudijo danes. V resnici je njihova podoba ostala zelo podobna. Z gosti se je pogovarjala Nina Zagoričnik.
Arhitekt Matevž Čelik o viziji in diskurzu v arhitekturi, kulturi ter muzejski krajini. Letos tretjič opravlja vlogo komisarja na 17. beneškem arhitekturnem bienalu. Je programski direktor in ustanovitelj evropske platforme Future Architecture in nekdanji vodja Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, ter soustanovitelj prve spletne revije za arhitekturo Trajekt. "Živimo v obdobju, ko so vsi muzeji soočeni s tem, da se morajo prevprašati o svojih poslanstvih, o svoji bodoči vlogi v prihodnosti."
Jasmin B. Frelih je pisatelj, tik pred izidom novega romana Piksli. Za svoj prvenec Na/pol je prejel nagrado za najboljši prvenec na Slovenskem knjižnem sejmu, nato pa še nagrado za najboljši evropski roman.
Nejc Cijan Garlatti je eden najperspektivnejših igralcev nove generacije. Končal je prvo stopnjo prava v Novi Gorici, kjer je deloval desetletje. Potem se je vpisal na AGRFT, danes pa ga gledalci lahko spremljajo na odru SNG Drama, kjer bo v majski premieri igre Mati, poljskega pisatelja Stanislawa Ignacyja Witkiewicza in v režiji Juša Zidarja, odigral vlogo glavnega protagonista.
Kako doživljati prostor Žičke kartuzije? Arhitektka Maruša Zorec in umetnostni zgodovinar Matej Klemenčič o življenju spomenikov v času.
"Misel, kaj bo z nami in svetom, nas preganja, zato si ne upamo razmišljati o prihodnosti." To je bil razlog, da je napisala besedilo, kjer se liki obračajo v preteklost, ob strani pa sta ji stala Aleksandar Popovski in Nejc Gazvoda. Nina Kuclar Stiković je dramaturginja, ki je za realistično dramo Jutri je v sanjah izgledal drugače prejela Grumovo nagrado za mlado dramatičarko. Sodobna drama govori o tem, kako epidemija načrtovano združi odtujeno in razseljeno družino. Besedilo ima prvine dnevnika. Dramski prvenec 24-letne diplomantke AGRFT-ja je 6. aprila doživel tudi krstno izvedbo na Starem odru SNG Maribor.
Težko se uokvirita le v en žanr, pravita, da igrata etno-šanson. Podajata veliko raznolikih zgodb, vsaka je delo zase. Besedila nastanejo, ko se zgodi življenje in vpliv čustvenih afektov. Na začetku nista vedela, da bo Zajtrk njuna skupina. Pisala sta le pesmi. Ker sta opazila, da so bila vsa njuna besedila v slovenščini in so na ta način gradila intimo, sta idejo za ime dueta dobila ravno tu. V intimi, ki si jo delijo le najožje osebe, ki skupaj zajtrkujejo in poslušajo njune pesmi.
Vizualna umetnica o svojem 5. celovečernem igranem filmu Človek s senco, ki je bil na festivalu American Filmatic Arts Awards razglašen za najboljši celovečerni film leta 2020.
Zarja Vršič je mlada raziskovalka na Filozofski fakulteti, asistentka na Oddelku za prevajalstvo in avtorica knjižnega prvenca, zbirke kratkih zgodb Kozjeglavka. Opišemo jih lahko kot zbirko nenavadnih kratkih zgodb, ki je sicer izšla predlani, a še vedno vznemirja kritike in bralce. Izšla je pri Cankarjevi založbi in bila nominirana za najboljši literarni prvenec.
Barbara Kastelec je likovna umetnica, ki nas popelje od mikroskopskih semen do dna morja ali teleskopskih pojavov vesolja. Njena samostojna razstava z naslovom Nevidni sopotnik, ki obsega 170 centimetrske slike sluzavcev, je na ogled v galeriji artKIT. Tematsko slikarstvo na takšen način združuje z znanostjo.
Tina Mahkota je prevajalka in avtorica prevoda igre Učinek, britanske dramatičarke Lucy Prebble, ki govori o kemiji kot znanosti in tudi o njenem metaforičnem pomenu, ki se zgodi med ljudmi.
"Teater je pa naš dom, čeprav je zdaj drugače," že na začetku intervjuja izpostavi Janez Hočevar - Rifle. Trenutno ga lahko spremljamo v interaktivni komediji Optimisti in v televizijski nadaljevanki Primeri inšpektorja Vrenka. "Odkar sem v penzionu, sploh nimam nič časa, zdaj pa kar naprej nekaj počnemo." Tudi ustvarjanje Optimistov je nenavadno, saj se vsebina sproti prilagaja željam občinstva.
Jaša Koceli z umetniško ekipo sodeluje v mednarodnem gledališkem projektu Hektomeron, ki povezuje sto držav. Ali lahko povezani zgradimo novo odpornost na razmere, ki smo jim nepričakovano podvrženi?
Tevž Logar, kustos razstave, 'Ko si v dvomu pojdi v muzej', ki jo otvarjajo v Mestnem muzeju Ljubljana. Na ogled bo pet evropsko zelo pomembnih zbirk, ki bodo pokazale, kaj zbiratelji pomenijo za umetnostni sistem in kaj novim strategijam.
Psatelj, dramatik ter gledališki in filmski režiser, ki nas vedno znova preseneti s svojim dramskim besedilom. Z Nino Zagotičnik sta namenila pozornost predvsem krstni uprizoritvi romantične drame Jazz.
Neveljaven email naslov
