Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Avtorji stripa: pisatelj Boštjan Gorenc, jezikoslovec in literarni zgodovinar Kozma Ahačič ter ilustrator Jaka Vukotič
Nina Zagoričnik v oddaji Proti etru, spet ta dež gosti Jako Vukotiča, Boštjana Gorenca in Kozmo Ahačiča
Kako si je slovenščina utirala pot do takšne, kot jo poznamo danes, skozi stripovsko zgodbo, ki je navdihnila tri avtorje za šaljiv in parodičen pristop: riše Jaka Vukotič, piše Boštjan Gorenc s pomočjo Kozme Ahačiča. Poimenovali so jo Reformatorji v stripu ali kako smo Slovenci dobili prvo res dooooolgo knjigo.
"Adamu Bohoriču in Juriju Dalmatinu se dela krivica!" trdi Kozma Ahahčič: "zato sta glavna protagonista te stripovske zgodbe. V 16.stoletju nismo imeli samo enega knjižnega jezika, Jurij in Adam pa sta zaslužna za tistega, ki je obstal skozi nadaljna stoletja."
Jaka Vukotič: "Nekdo mi je omenil, da je bil Dalmatin zelo čednega videza, Bohoriča pa sem predstavil kot strogega in zelo posebnega učitelja … na tak način sem želel ustvariti oba lika v knjigi."
Boštjan Gorenc: "Predvsem sem želel prikazat šolanje, kako se je Dalmatin učil pri Bohoriču v Krškem, atmosfero tistega časa, kako sta se srečala in kako ga je pot peljala potem naprej na študij v Nemčijo in pa seveda, kaj so temelnji kamni, ki so položeni pod izzid celotnega njegovega prevoda Biblije."
741 epizod
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Avtorji stripa: pisatelj Boštjan Gorenc, jezikoslovec in literarni zgodovinar Kozma Ahačič ter ilustrator Jaka Vukotič
Nina Zagoričnik v oddaji Proti etru, spet ta dež gosti Jako Vukotiča, Boštjana Gorenca in Kozmo Ahačiča
Kako si je slovenščina utirala pot do takšne, kot jo poznamo danes, skozi stripovsko zgodbo, ki je navdihnila tri avtorje za šaljiv in parodičen pristop: riše Jaka Vukotič, piše Boštjan Gorenc s pomočjo Kozme Ahačiča. Poimenovali so jo Reformatorji v stripu ali kako smo Slovenci dobili prvo res dooooolgo knjigo.
"Adamu Bohoriču in Juriju Dalmatinu se dela krivica!" trdi Kozma Ahahčič: "zato sta glavna protagonista te stripovske zgodbe. V 16.stoletju nismo imeli samo enega knjižnega jezika, Jurij in Adam pa sta zaslužna za tistega, ki je obstal skozi nadaljna stoletja."
Jaka Vukotič: "Nekdo mi je omenil, da je bil Dalmatin zelo čednega videza, Bohoriča pa sem predstavil kot strogega in zelo posebnega učitelja … na tak način sem želel ustvariti oba lika v knjigi."
Boštjan Gorenc: "Predvsem sem želel prikazat šolanje, kako se je Dalmatin učil pri Bohoriču v Krškem, atmosfero tistega časa, kako sta se srečala in kako ga je pot peljala potem naprej na študij v Nemčijo in pa seveda, kaj so temelnji kamni, ki so položeni pod izzid celotnega njegovega prevoda Biblije."
Stojan Kerbler, osrednja osebnost slovenske sodobne fotografije. Njegov življenski opus je razstavljen do meseca januarja v Moderni galeriji.
Maša Pelko, mlada gledališka režiserka, svoj debu bo doživela na Malem odru SNG Drama z avtorskim projektom “O čem govorimo, ko govorimo o ljubezni”, po motivih kratke proze ameriškega pesnika in pisca kratke proze Raymonda Carverja.
Zmago Novak, direktor Zavoda BIG, letošnji prejemnik priznanja ‘častni član’ Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS), zbornica ga podeljuje posameznikom, ki so s svojim delom prispevali k razvoju in uveljavitvi stroke. Je prvi častni član te zbornice, ki ni ne arhitekt, ne krajinski arhitekt in ne prostorski načrtovalec. 16.oktobra se začne Mesec oblikovanja, ki ga je ustanovil leta 2003.
Janez Pipan, gledališki režiser, avtor priredbe znamenite Balzacove komedije Mercadet ali Poslovni človek, ki je doživela premiero na Velikem odru Mestnega gledališča Ljubljana.
Andrej Omejc, slovenski saksofonist, ki uspešno prepleta glasbena gostovanja doma in v tujini s študijem medicine v Ljubljani ter glasbe na kölnski Akademiji.
Gost tokratne oddaje je bil slovenski avtor Miha Čelar, ki je predstavil svoj nov film Codelli.
Mirt Komel, pisatelj, ki je s svojim kriminalnim romanom Medsočje razburkal bralce in literarno javnost.
Na 16. kongresu slovenskih založnikov, ki je pred kratkim potekal na Bledu, je naziv založnica leta 2018 pripadel Neli Malečkar, urednici izvirnega leposlovja za odrasle pri založbi Mladinska knjiga.
Luka Vidmar, raziskovalec slovenske literature in likovne umetnosti, soavtor razstave ''In vendar so jih brali'' - prepovedane knjige v zgodnjem novem veku (v Narodni univerzitetni knjižnici).
Arhitektki Špela Kuhar in Barbara Viki Šubic o Centru arhitekture Slovenija.
Nina Šenk, mednarodno uspešna slovenska skladateljica je bila gostja oddaje Proti etru. Njeno skladbo bodo na pobudo članov Berlinske filharmonije izvedli na prestižnem britanskem festivalu BBC Proms.
Matjaž Ivanišin, edini slovenski režiser, ki mu v slovenskih kinematografih sočasno vrtijo dva njegova dokumentarna filma: Playing Men in film Vsaka dobra zgodba je ljubezenska zgodba, slednjega je posneli skupaj s hrvaškim režiserjem Rajkom Grličem.
Tomaž Svete, vodilni sodobni slovenski skladatelj operne glasbe, Antigona, njegova osma opera po vrsti, je svoj krst doživela 18.aprila 2018
Uršula Berlot, slovenska vizualna umetnica in umetnostna teoretičarka je bila gostja Nine Zagoričnik.
gledališki in filmski igralec Sebastian Cavazza igra vlogo terapevta Ivana vfilmu Moški ne jočejo.
Neveljaven email naslov