Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V nedeljo, desetega januarja, prihaja na spored prvega programa Televizije Slovenija nova izvirna slovenska kriminalna nadaljevanka Primeri inšpektorja Vrenka, nastala po treh romanih pisatelja Avgusta Demšarja: Olje na balkonu, Retrospektiva in Tanek led. V glavni vlogi inšpektorja Martina Vrenka nastopa Dario Varga, kriminalistično ekipo pa sestavljata še Jurij Drevenšek (Marko Breznik) in Lotos Šparovec (Oskar Brajdič). Katarina Čas je lastnica lokala, in inšpektorjeva prijateljica Mojco, v ostalih vlogah se pojavlja mnogo prepoznavnih igralk in igralcev.
Avgust Demšar, pisatelj in avtor serije kriminalk o inšpektorju Vrenku, je že odkar ve zase navdušen nad kriminalnim romanom
V nedeljo, 10. januarja, prihaja na spored Televizije Slovenija nova izvirna slovenska kriminalna nadaljevanka Primeri inšpektorja Vrenka, nastala po treh romanih pisatelja Avgusta Demšarja: Olje na balkonu, Retrospektiva in Tanek led. V glavni vlogi inšpektorja Martina Vrenka nastopa Dario Varga, kriminalistično ekipo pa sestavljata še Jurij Drevenšek (Marko Breznik) in Lotos Šparovec (Oskar Brajdič). Katarina Čas je lastnica lokala, in inšpektorjeva prijateljica Mojca, v ostalih vlogah se pojavlja mnogo prepoznavnih igralk in igralcev.
Avtor kriminalnih romanov je po ogledu dveh epizod z nastalim zadovoljen, hkrati pa dodaja, da se je lahko ob ustvarjanju nadaljevanke nekoliko odmislil realnost: "Dosti imam vsega. Rad bi, da se spet vrnemo v neke normalne tirnice. Kar se pa tiče vrveža okrog ekranizacije mojih romanov, je to ena pozitivna stvar, ki me pripravi do tega, da razmišljam še o čem drugem, ne samo o virusih."
Je eden redkih pisateljev na Slovenskem, ki se ukvarja zgolj s pisanjem kriminalk.
"Sebe še vedno ne vidim kot pisatelja, ampak se vidim kot pisatelja kriminalk oziroma kot nekoga, ki je že odkar ve zase navdušen nad kriminalnim romanom."
Za ustvarjanje svojih del si vedno rad vzame dovolj časa. "Ena od mojih zahtev je, da ne hitim s pisanjem. Ko končam neko besedilo, ga odložim in mu pustim recimo štiri do šest mesecev, da zori."
Dogajanje svojih zgodb brez izjeme umesti v štajersko prestolnico, kjer sam na Univerzi v Mariboru poučuje tudi likovno pedagogiko: "Če se moji romani dogajajo v Mariboru, se tam dogajajo zato, ker sem se na začetku moral odločiti, da jih nekam umestim. In mesto, ki ga najbolje poznam, je mesto, v katerem živim. Na koncu se je izkazalo, da so nekateri moji romani vsaj delno tudi romani o mestu, čeprav to ni bil moj namen."
741 epizod
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
V nedeljo, desetega januarja, prihaja na spored prvega programa Televizije Slovenija nova izvirna slovenska kriminalna nadaljevanka Primeri inšpektorja Vrenka, nastala po treh romanih pisatelja Avgusta Demšarja: Olje na balkonu, Retrospektiva in Tanek led. V glavni vlogi inšpektorja Martina Vrenka nastopa Dario Varga, kriminalistično ekipo pa sestavljata še Jurij Drevenšek (Marko Breznik) in Lotos Šparovec (Oskar Brajdič). Katarina Čas je lastnica lokala, in inšpektorjeva prijateljica Mojco, v ostalih vlogah se pojavlja mnogo prepoznavnih igralk in igralcev.
Avgust Demšar, pisatelj in avtor serije kriminalk o inšpektorju Vrenku, je že odkar ve zase navdušen nad kriminalnim romanom
V nedeljo, 10. januarja, prihaja na spored Televizije Slovenija nova izvirna slovenska kriminalna nadaljevanka Primeri inšpektorja Vrenka, nastala po treh romanih pisatelja Avgusta Demšarja: Olje na balkonu, Retrospektiva in Tanek led. V glavni vlogi inšpektorja Martina Vrenka nastopa Dario Varga, kriminalistično ekipo pa sestavljata še Jurij Drevenšek (Marko Breznik) in Lotos Šparovec (Oskar Brajdič). Katarina Čas je lastnica lokala, in inšpektorjeva prijateljica Mojca, v ostalih vlogah se pojavlja mnogo prepoznavnih igralk in igralcev.
Avtor kriminalnih romanov je po ogledu dveh epizod z nastalim zadovoljen, hkrati pa dodaja, da se je lahko ob ustvarjanju nadaljevanke nekoliko odmislil realnost: "Dosti imam vsega. Rad bi, da se spet vrnemo v neke normalne tirnice. Kar se pa tiče vrveža okrog ekranizacije mojih romanov, je to ena pozitivna stvar, ki me pripravi do tega, da razmišljam še o čem drugem, ne samo o virusih."
Je eden redkih pisateljev na Slovenskem, ki se ukvarja zgolj s pisanjem kriminalk.
"Sebe še vedno ne vidim kot pisatelja, ampak se vidim kot pisatelja kriminalk oziroma kot nekoga, ki je že odkar ve zase navdušen nad kriminalnim romanom."
Za ustvarjanje svojih del si vedno rad vzame dovolj časa. "Ena od mojih zahtev je, da ne hitim s pisanjem. Ko končam neko besedilo, ga odložim in mu pustim recimo štiri do šest mesecev, da zori."
Dogajanje svojih zgodb brez izjeme umesti v štajersko prestolnico, kjer sam na Univerzi v Mariboru poučuje tudi likovno pedagogiko: "Če se moji romani dogajajo v Mariboru, se tam dogajajo zato, ker sem se na začetku moral odločiti, da jih nekam umestim. In mesto, ki ga najbolje poznam, je mesto, v katerem živim. Na koncu se je izkazalo, da so nekateri moji romani vsaj delno tudi romani o mestu, čeprav to ni bil moj namen."
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Maček Muri gre najprej v kinodvorane po Sloveniji, da ga spoznamo kot filmsko zvezdo. Kako živi, kaj vse počne v Mačjem mestu in v kakšni hiši prebiva. Virtualne podobe sta se skupaj lotila Boris Dolenc in Matej Lavrenčič.
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Primož Premzl je soavtor razstave in monografije Herman Potočnik Noordung.
Zakaj je bila arhitektura 19. stoletja na Slovenskem sporna? To nam razkriva razstava Arhitektura 19.stoletja na Slovenskem v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, MAO: "Najprej ta izjemna številčnost stavb," ugotavlja kurator razstave Igor Sapač, "... po drugi strani pa je za to arhitekturo dolga leta veljalo, vse do sedemdesetih let prejšnjega stoletja, da gre za neko gradbeno dejavnost, ki jo je težko povezovat z umetnostjo, predvsem naj bi šlo za kopiranje nekih oblik iz starejših obdobij, za imitacijo, celo za kič. Na Slovenskem tudi zaradi nacionalnega vidika, ker so jo gradili predvsem Nemci, Avstrijci, Madžari in Italijani, ne pa Slovenci . Pri tem pa se je pozabljalo, da so številne stavbe naročali prav Slovenci in to najboljšim arhitektom tistega časa!" Dr. Igor Sapač je je arhitekt in umetnostni zgodovinar, docent na oddelku za arhitekturo Fakultete za gradbeništvo, Univerze v Mariboru , kjer predava »Zgodovino arhitekture in umetnosti ter osnove varstva kulturne dediščine ...
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Neveljaven email naslov