Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jaša Koceli z umetniško ekipo sodeluje v mednarodnem gledališkem projektu Hektomeron, ki povezuje sto držav. Ali lahko povezani zgradimo novo odpornost na razmere, ki smo jim nepričakovano podvrženi?
Slovenski režiser Jaša Koceli sodeluje v gledališkem maratonu Hektomeron: 100 režiserjev, 100 držav, 100 dni in 100 zgodb iz Boccacciovega Dekamerona
Jaša Koceli z umetniško ekipo sodeluje v mednarodnem gledališkem projektu Hektomeron, ki povezuje sto držav. Ali lahko povezani zgradimo novo odpornost na razmere, ki smo jim nepričakovano podvrženi?
"Dobil sem povabilo, ki ga je bilo nemogoče zavrniti, s strani romunskega Narodnega gledališča Marin Sorescu Craiova, da se pridružim skupini stotih režiserjev iz stotih držav, da bi v stotih dneh uprizorili vseh sto zgodb iz Boccacciovega Dekamerona."
"Do konca aprila se bo vsak dan odvila po ena zgodba in se mi zdi, da v tem času, času zaprtih mej, naših sanj o tujini, je to ena epska fantastična ideja, da v takem trenutku narediš en projekt, ki povezuje sto držav iz celega sveta!"
Jaša Koceli je režiral prek zooma, seveda, šesto zgodbo, Umreti zaljubljen. Predstava traja 15 minut in si jo lahko ogledamo na spletni strani.
V vseh zgodbah nastopajo igralci iz romunskega teatra Marin Sorescu Craiova, ki se ponaša z dolgoletno tradicijo.
Giovanni Boccaccio je zgodbe napisal leta 1348, ko je Firence in Italijo prizadela strašna kuga. Sedem deklet in trije fantje zapustijo okužene Firence in se zatečejo na podeželje. Čas si krajšajo s pripovedovanjem zgodb, v desetih dneh jih je nastalo sto.
734 epizod
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Jaša Koceli z umetniško ekipo sodeluje v mednarodnem gledališkem projektu Hektomeron, ki povezuje sto držav. Ali lahko povezani zgradimo novo odpornost na razmere, ki smo jim nepričakovano podvrženi?
Slovenski režiser Jaša Koceli sodeluje v gledališkem maratonu Hektomeron: 100 režiserjev, 100 držav, 100 dni in 100 zgodb iz Boccacciovega Dekamerona
Jaša Koceli z umetniško ekipo sodeluje v mednarodnem gledališkem projektu Hektomeron, ki povezuje sto držav. Ali lahko povezani zgradimo novo odpornost na razmere, ki smo jim nepričakovano podvrženi?
"Dobil sem povabilo, ki ga je bilo nemogoče zavrniti, s strani romunskega Narodnega gledališča Marin Sorescu Craiova, da se pridružim skupini stotih režiserjev iz stotih držav, da bi v stotih dneh uprizorili vseh sto zgodb iz Boccacciovega Dekamerona."
"Do konca aprila se bo vsak dan odvila po ena zgodba in se mi zdi, da v tem času, času zaprtih mej, naših sanj o tujini, je to ena epska fantastična ideja, da v takem trenutku narediš en projekt, ki povezuje sto držav iz celega sveta!"
Jaša Koceli je režiral prek zooma, seveda, šesto zgodbo, Umreti zaljubljen. Predstava traja 15 minut in si jo lahko ogledamo na spletni strani.
V vseh zgodbah nastopajo igralci iz romunskega teatra Marin Sorescu Craiova, ki se ponaša z dolgoletno tradicijo.
Giovanni Boccaccio je zgodbe napisal leta 1348, ko je Firence in Italijo prizadela strašna kuga. Sedem deklet in trije fantje zapustijo okužene Firence in se zatečejo na podeželje. Čas si krajšajo s pripovedovanjem zgodb, v desetih dneh jih je nastalo sto.
Leta 2016 je prejel Zupančičevo nagrado za mogočen pionirski umetniški opus. Njegova pesniška ustvarjalnost je bila nagrajena z vsemi najvišjimi pesniškimi nagradami, prav tako tudi njegov prevodni opus.
Breda Kolar Sluga, direktorica Umetnostne galerije Maribor ter kuratorka razstave Zemlja je ploščata, slovenske in kitajske sodobne umetnosti, pri kateri sodeluje osem mednarodno priznanih sodobnih kitajskih in slovenskih umetnikov.
Breda Kolar Sluga, direktorica Umetnostne galerije Maribor ter kuratorka razstave Zemlja je ploščata, slovenske in kitajske sodobne umetnosti, pri kateri sodeluje osem mednarodno priznanih sodobnih kitajskih in slovenskih umetnikov.
Gost Nine Zagoričnik je bil igralec in slovenski rekorder v recitiranju števila pi Nik Škrlec.
29-letni David Krančan je najprej stripar in nato ilustrator. Ali kot se rad pošali, “ilustrator, ki bi lahko bil stripar, lahko pa tudi obratno, stripar, ki dela ilustracije.” Obe njegovi strip knjigi Pijani zajec in Grdina sta bili takoj razprodani.
Jasmin B. Frelih, slovenski pisatelj, ki je za svoj prvi roman Na/pol prejel nagrado Evropske unije za književnost za leto 2016, gost oddaje Proti etru.
Gledališki režiser Daniel Day Škufca in igralec Robert Korošec, ki sta skupaj postavila monodramo Hamlet, sta bila gosta oddaje Proti etru.
Gledališki režiser Daniel Day Škufca in igralec Robert Korošec, ki sta skupaj postavila monodramo Hamlet, sta bila gosta oddaje Proti etru.
Svetlana Slapšak te dni vznemirja z novo knjigo o hrani “Kuhinja z razgledom”; gre za eseje iz antropologije hrane, ki so bili najprej objavljeni v knjigi Leteći pilav v Beogradu.
Vlado Škafar, filmski režiser in publicist, njegov celovečerni film Mama, bo te ni doživel slovensko premiero.
Vito Taufer, režiser uprizoritve “Butnskala”, nekoč najbolj kultne prve slovenske radijske igre v nadaljevanjih, ki sta jo leta 1979 za Radio Študent začela pisati Emil Filipčič in Marko Derganc.
Karmina Šilec je dirigentka in vodja vokalnega gledališča Carmina Slovenica, ki vsako leto znova žanje mednarodne uspeh, 16. aprila bo v Moskvi prejela nagrado Zlata maska za predstava Ko gora spremeni obleko, ki je zmagala v nominaciji za “Najboljšo tujo produkcijo, predstavljeno v Rusiji v letu 2015”.
Gorazd Trušnovec je urbani čebelar, bolj znan pa kot publicist, filmski kritik, založnik, urednik filmske revije Ekran, bil pa je tudi umetniški direktor Festivala slovenskega filma. Prisluhnite oddaji Proti etru.
Gost tokratne oddaje je Bogo Zupančič, kurator v Muzeju za oblikovanje in arhitekturo.
Marko Mandić, po uspešnem nastopu v teatru La mama v New Yorku, to soboto pa bo Tarzan v novi igri vsestranskega ustvarjalca Roka Vilčnika, ki se podpisuje s psevdonimom rokgre.
Ambrož Čopi je za svoje izjemno ustvarjanje prejel Nagrado Prešernovega sklada 2016. Njegova dela trenutno izvajajo po Evropi in ZDA.
Gost oddaje Proti etru spet ta dež je bil Marko Arnež, vodja galerije Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost Kranj, ki se že dvajset let nahaja v Prešernovem mestu.
Neveljaven email naslov