Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gaja Naja Rojec in Matjaž Jamnik sta diplomanta AGRFT in avtorja filma Sutherland v okvirju. To je njun prvi dokumentarni film, ki sta ga posnela v Južni Afriki in predstavila na 24. Festivalu slovenskega filma Portorož. V Afriko sta šla brez fiksne ideje, kaj bo nastalo. Želela sta obiskati okolje, nabrati portrete ljudi in iz tega narediti izdelek.
Gaja Naja Rojec in Matjaž Jamnik sta diplomanta AGRFT, avtorja filma Sutherland v okvirju, ki sta ga pred epidemijo posnela v Južni Afriki
Afrika ju je zanimala zaradi suše, ki je iz leta v leto hujša. Tja sta šla brez strogo začrtane ideje o končnem rezultatu. Znašla sta se v majhnem kraju Sutherland, kjer je bilo veliko zanimivih ljudi. "Začela sva jih portretirati," povesta Gaja Naja Rojec in Matjaž Jamnik, avtorja 21-minutnega dokumentarnega filma Sutherland v okvirju. Zakaj sta si izbrala ravno tematiko vode?
"Pri tematiki vode me je najbolj fasciniralo to, da smo pod vprašaj postavili neko slovensko samoumevnost. Voda je v Afriki tudi nepredstavljiva. Opazovala sva skupnost, ki se začne sesedati sama vase, ko nima več vode." – Matjaž Jamnik
Pri dokumentarnem filmu je izredno pomembno graditi na zaupanju. "Biti tujec je v Južni Afriki dobro in slabo," dodata. Nekateri so ju sprejeli z odprtimi rokami, ko sta kot tujca vstopila v njihove skupnosti, nekaj pa je bilo tudi manj lepih sprejemov. Spet drugi so njun obisk videli kot grožnjo in ju tako tudi obravnavali. Zasedla sta pozicijo obiskovalcev iz zahodnega sveta.
"Sva mlada bela človeka, vidi se nama, da prihajava iz privilegiranega sveta. Vedno znova me pretrese nezmožnost prestopanja kanjonov, ki so sistemsko in zgodovinsko zakoreninjeni. To se ne odrazi samo na sistemskem odnosu, ampak tudi v odnosu človeka do sočloveka." – Gaja Naja Rojec
"Ko odraščaš v družini in širši družbi, kjer je bolj ali manj vse dobro, si prepričan, da smo si vsi enaki. Opazil sem, da sem se v Afriki želel z vsakim pogovarjati. Nisem se mogel pogovarjati z vsemi, sploh pa ne na enak način. Takrat sem postal pozoren na veliko luknjo zgodovine, ki je vezana na barvo kože." – Matjaž Jamnik
741 epizod
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Gaja Naja Rojec in Matjaž Jamnik sta diplomanta AGRFT in avtorja filma Sutherland v okvirju. To je njun prvi dokumentarni film, ki sta ga posnela v Južni Afriki in predstavila na 24. Festivalu slovenskega filma Portorož. V Afriko sta šla brez fiksne ideje, kaj bo nastalo. Želela sta obiskati okolje, nabrati portrete ljudi in iz tega narediti izdelek.
Gaja Naja Rojec in Matjaž Jamnik sta diplomanta AGRFT, avtorja filma Sutherland v okvirju, ki sta ga pred epidemijo posnela v Južni Afriki
Afrika ju je zanimala zaradi suše, ki je iz leta v leto hujša. Tja sta šla brez strogo začrtane ideje o končnem rezultatu. Znašla sta se v majhnem kraju Sutherland, kjer je bilo veliko zanimivih ljudi. "Začela sva jih portretirati," povesta Gaja Naja Rojec in Matjaž Jamnik, avtorja 21-minutnega dokumentarnega filma Sutherland v okvirju. Zakaj sta si izbrala ravno tematiko vode?
"Pri tematiki vode me je najbolj fasciniralo to, da smo pod vprašaj postavili neko slovensko samoumevnost. Voda je v Afriki tudi nepredstavljiva. Opazovala sva skupnost, ki se začne sesedati sama vase, ko nima več vode." – Matjaž Jamnik
Pri dokumentarnem filmu je izredno pomembno graditi na zaupanju. "Biti tujec je v Južni Afriki dobro in slabo," dodata. Nekateri so ju sprejeli z odprtimi rokami, ko sta kot tujca vstopila v njihove skupnosti, nekaj pa je bilo tudi manj lepih sprejemov. Spet drugi so njun obisk videli kot grožnjo in ju tako tudi obravnavali. Zasedla sta pozicijo obiskovalcev iz zahodnega sveta.
"Sva mlada bela človeka, vidi se nama, da prihajava iz privilegiranega sveta. Vedno znova me pretrese nezmožnost prestopanja kanjonov, ki so sistemsko in zgodovinsko zakoreninjeni. To se ne odrazi samo na sistemskem odnosu, ampak tudi v odnosu človeka do sočloveka." – Gaja Naja Rojec
"Ko odraščaš v družini in širši družbi, kjer je bolj ali manj vse dobro, si prepričan, da smo si vsi enaki. Opazil sem, da sem se v Afriki želel z vsakim pogovarjati. Nisem se mogel pogovarjati z vsemi, sploh pa ne na enak način. Takrat sem postal pozoren na veliko luknjo zgodovine, ki je vezana na barvo kože." – Matjaž Jamnik
Gost tokratne oddaje je Bogo Zupančič, kurator v Muzeju za oblikovanje in arhitekturo.
Marko Mandić, po uspešnem nastopu v teatru La mama v New Yorku, to soboto pa bo Tarzan v novi igri vsestranskega ustvarjalca Roka Vilčnika, ki se podpisuje s psevdonimom rokgre.
Ambrož Čopi je za svoje izjemno ustvarjanje prejel Nagrado Prešernovega sklada 2016. Njegova dela trenutno izvajajo po Evropi in ZDA.
Gost oddaje Proti etru spet ta dež je bil Marko Arnež, vodja galerije Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost Kranj, ki se že dvajset let nahaja v Prešernovem mestu.
Nina Zagoričnik je gostila pesnika Cirila Zlobca, ki je na Valu 202 pred kratkim postal tudi ime leta 2015. Veliki kulturnik je ob svoji 90-letnici je izdal pesniško zbirko “Ljubezen – čudež duše in telesa” in jo zasnoval kot ljubezensko življenjsko zgodbo.
Vesna Hauschild, mlada slovenska dramatičarka, ki živi med Ljubljano in Londonom. Pravkar smo doživeli krstno uprizoritev njene igre Inventura na Malem odru SNG Drama.
Melanholični croquis je naslov novega projekta arhitekta Mateja Filipčiča, režiserja in scenografa dogodkov, ki nastaja po motivih novele in filma »Smrt v Benetkah« pisatelja Thomasa Manna in filmskega režiserja Luchina Viscontija.
Arhitekt Boštjan Vuga je eden od mentorjev Mednarodne arhitekturno-urbanistične delavnice “Športni park Stožice: Strategije razvoja.” Sodelovali so študentje ljubljanske Fakultete za arhitekturo, študentje z oddelka za Krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete v Ljubjani ter študentje s Fakultete za arhitekturo iz Munstra.
Andrej Rozman Roza avtor projekta ATL 220 ali Neznani Linhart, ki je nastal ob počastitvi 220 letnice Linhartovega rojstva, gost oddaje Proti etru.
Maruša Zorec, arhitektka in profesorica na Fakulteti za arhitekturo , gostja oddaje Proti etru spet ta dež.
“V lutkovno gledališče pa ja daš Ostrška”… pravi Mojca Redjko, direktorica in umetniška vodja Lutkovnega gledališča Maribor, kjer poteka 8.Bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije.
Neveljaven email naslov