Na današnji dan leta 1444 je v Budimpešti umrl Peter Pavel Vergerij starejši, pedagog in zgodovinar. Izhajal je iz znane koprske plemiške družine. Ko so julija 1380 Genovežani delno porušili Koper, se je družina zatekla v Padovo. Tam je študiral in se zatem izpopolnjeval v Firencah in Bologni. V Firencah je še zelo mlad poučeval dialektiko, v Bologni pa je bil lektor in je napisal prvi poskus komedije v času humanizma. Njegovo najpomembnejše delo je obširen učni načrt za mladeniče plemiških družin. O tem podrobneje pisatelj in knjižničar Marco Apollonio Na pariški mirovni konferenci je na današnji dan leta 1919 član etnografske sekcije jugoslovanske delegacije Matija Slavič z veliko vnemo utemeljeval upravičenost jugoslovanskih zahtev po priključitvi Prekmurja. Toda šele, ko je bilo Jugoslaviji priznano štajersko Podravje z Mariborom, je vrhovni svet peterice 8. julija priznal tudi Prekmurje. Na današnji dan leta 2004 je v izolski bolnišnici umrl novinar Mario Abram. Na tržaški univerzi je študiral ekonomijo, po vojni pa pravo in politične vede v Ljubljani. Že v dijaških letih se je priključil tržaški mladini, ki jo je vodil Pinko Tomažič. Partizanom se je pridružil že leta 1941. Pri 9. korpusu je organiziral enoto italijanskih borcev, kasneje je bil politkomisar tržaške brigade Fontanot. Po vojni je urejal glasilo Istria nuova in oddaje v italijanščini za radio Beograd, od leta 1950 pa je delal in kasneje tudi vodil našo radijsko postajo. Ob odprtju novega poslopja radia Koper je leta 1964 povedal Ledinska imena in iz njih izpeljane priimke Slovenci pogosto tvorimo s pripono - nik. Merku tako navaja primer: ko je za kak kraj značilna prisotnost javorja ali kar javorjevega gozda, ustarimo krajevno ime in iz njega izpeljani priimek Jávornik, ki nam tako pove, od kod izhaja njegov nosilec. Med vsemi priimki je Jávornik po pogostnosti uvrščen na 131. mesto. Statistiki so našteli tisoč 155 nosilcev, od tega po tretjino v savinjski in osrednjeslovenski statistični regiji, na Primorskem pa jih je manj kot pol odstotka. Na današnji dan leta 1819 se je v Zagrebu rodil skladatelj Vatroslav Lisinski. Študiral je pravo in filozofijo ter delal kot uradnik. Leta 1840 je postal dirigent orkestra in zbora Ilirskega pevskega društva, s katerima je uspešno gostoval. Bil je prvi poklicni hrvaški glasbenik. Zadnja leta je preživel v bedi in osamljenosti. Napisal je 70 elegičnih samospevov, operi Ljubezen in sovraštvo ter orkestralno idilo Večer. Prisluhnimo zboru in orkestru zagrebške opere v finalu iz opere Porin. Dirigira Mladen Bašić