Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Osmojulijske obletnice

08.07.2014

Na današnji dan leta 1444 je v Budimpešti umrl Peter Pavel Vergerij starejši, pedagog in zgodovinar. Izhajal je iz znane koprske plemiške družine. Ko so julija 1380 Genovežani delno porušili Koper, se je družina zatekla v Padovo. Tam je študiral in se zatem izpopolnjeval v Firencah in Bologni. V Firencah je še zelo mlad poučeval dialektiko, v Bologni pa je bil lektor in je napisal prvi poskus komedije v času humanizma. Njegovo najpomembnejše delo je obširen učni načrt za mladeniče plemiških družin. O tem podrobneje pisatelj in knjižničar Marco Apollonio Na pariški mirovni konferenci je na današnji dan leta 1919 član etnografske sekcije jugoslovanske delegacije Matija Slavič z veliko vnemo utemeljeval upravičenost jugoslovanskih zahtev po priključitvi Prekmurja. Toda šele, ko je bilo Jugoslaviji priznano štajersko Podravje z Mariborom, je vrhovni svet peterice 8. julija priznal tudi Prekmurje. Na današnji dan leta 2004 je v izolski bolnišnici umrl novinar Mario Abram. Na tržaški univerzi je študiral ekonomijo, po vojni pa pravo in politične vede v Ljubljani. Že v dijaških letih se je priključil tržaški mladini, ki jo je vodil Pinko Tomažič. Partizanom se je pridružil že leta 1941. Pri 9. korpusu je organiziral enoto italijanskih borcev, kasneje je bil politkomisar tržaške brigade Fontanot. Po vojni je urejal glasilo Istria nuova in oddaje v italijanščini za radio Beograd, od leta 1950 pa je delal in kasneje tudi vodil našo radijsko postajo. Ob odprtju novega poslopja radia Koper je leta 1964 povedal Ledinska imena in iz njih izpeljane priimke Slovenci pogosto tvorimo s pripono - nik. Merku tako navaja primer: ko je za kak kraj značilna prisotnost javorja ali kar javorjevega gozda, ustarimo krajevno ime in iz njega izpeljani priimek Jávornik, ki nam tako pove, od kod izhaja njegov nosilec. Med vsemi priimki je Jávornik po pogostnosti uvrščen na 131. mesto. Statistiki so našteli tisoč 155 nosilcev, od tega po tretjino v savinjski in osrednjeslovenski statistični regiji, na Primorskem pa jih je manj kot pol odstotka. Na današnji dan leta 1819 se je v Zagrebu rodil skladatelj Vatroslav Lisinski. Študiral je pravo in filozofijo ter delal kot uradnik. Leta 1840 je postal dirigent orkestra in zbora Ilirskega pevskega društva, s katerima je uspešno gostoval. Bil je prvi poklicni hrvaški glasbenik. Zadnja leta je preživel v bedi in osamljenosti. Napisal je 70 elegičnih samospevov, operi Ljubezen in sovraštvo ter orkestralno idilo Večer. Prisluhnimo zboru in orkestru zagrebške opere v finalu iz opere Porin. Dirigira Mladen Bašić


Radijska kronika

1149 epizod

Radijska kronika

1149 epizod


Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.

Osmojulijske obletnice

08.07.2014

Na današnji dan leta 1444 je v Budimpešti umrl Peter Pavel Vergerij starejši, pedagog in zgodovinar. Izhajal je iz znane koprske plemiške družine. Ko so julija 1380 Genovežani delno porušili Koper, se je družina zatekla v Padovo. Tam je študiral in se zatem izpopolnjeval v Firencah in Bologni. V Firencah je še zelo mlad poučeval dialektiko, v Bologni pa je bil lektor in je napisal prvi poskus komedije v času humanizma. Njegovo najpomembnejše delo je obširen učni načrt za mladeniče plemiških družin. O tem podrobneje pisatelj in knjižničar Marco Apollonio Na pariški mirovni konferenci je na današnji dan leta 1919 član etnografske sekcije jugoslovanske delegacije Matija Slavič z veliko vnemo utemeljeval upravičenost jugoslovanskih zahtev po priključitvi Prekmurja. Toda šele, ko je bilo Jugoslaviji priznano štajersko Podravje z Mariborom, je vrhovni svet peterice 8. julija priznal tudi Prekmurje. Na današnji dan leta 2004 je v izolski bolnišnici umrl novinar Mario Abram. Na tržaški univerzi je študiral ekonomijo, po vojni pa pravo in politične vede v Ljubljani. Že v dijaških letih se je priključil tržaški mladini, ki jo je vodil Pinko Tomažič. Partizanom se je pridružil že leta 1941. Pri 9. korpusu je organiziral enoto italijanskih borcev, kasneje je bil politkomisar tržaške brigade Fontanot. Po vojni je urejal glasilo Istria nuova in oddaje v italijanščini za radio Beograd, od leta 1950 pa je delal in kasneje tudi vodil našo radijsko postajo. Ob odprtju novega poslopja radia Koper je leta 1964 povedal Ledinska imena in iz njih izpeljane priimke Slovenci pogosto tvorimo s pripono - nik. Merku tako navaja primer: ko je za kak kraj značilna prisotnost javorja ali kar javorjevega gozda, ustarimo krajevno ime in iz njega izpeljani priimek Jávornik, ki nam tako pove, od kod izhaja njegov nosilec. Med vsemi priimki je Jávornik po pogostnosti uvrščen na 131. mesto. Statistiki so našteli tisoč 155 nosilcev, od tega po tretjino v savinjski in osrednjeslovenski statistični regiji, na Primorskem pa jih je manj kot pol odstotka. Na današnji dan leta 1819 se je v Zagrebu rodil skladatelj Vatroslav Lisinski. Študiral je pravo in filozofijo ter delal kot uradnik. Leta 1840 je postal dirigent orkestra in zbora Ilirskega pevskega društva, s katerima je uspešno gostoval. Bil je prvi poklicni hrvaški glasbenik. Zadnja leta je preživel v bedi in osamljenosti. Napisal je 70 elegičnih samospevov, operi Ljubezen in sovraštvo ter orkestralno idilo Večer. Prisluhnimo zboru in orkestru zagrebške opere v finalu iz opere Porin. Dirigira Mladen Bašić


06.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


05.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


05.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


03.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


02.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


01.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


30.09.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


17.05.2013

RADIJSKA KRONIKA - 17.5.2013

Akademija delovnih Ljubljančanov je bila ustanovljena leta 1693. Pobudo za ustanovitev Academie operosorum Labacensium sta dala zdravnik Marko Grbec in kronist Gregor Dolničar. Ob ustanovitvi je združevala 13 juristov, 6 teologov in 4 zdravnike. Prvi občni zbor je imela šele leta 1701, sicer pa so akademiki močno vplivali na razvoj umetnosti v Ljubljani. V Črnomlju se je na današnji dan leta 1943 rodil primarij, kirurg Venceslav Pišot. Po končani gimnaziji v Kopru je vpisal študij medicine v Ljubljani, tam je opravil tudi specializacijo iz ortopedske kirurgije. V Zagrebu je kasneje uspešno opravil še magisterij. Delovno kariero je posvetil Ortopedski bolnišnici Valdoltra. Nadomestitveni sklepi so eno od nosilnih področij bolnišnice, o njih je primarij Pišot povedal/ dalet Venceslav Pišot je avtor cele vrste strokovnih člankov s področja ortopedije in organizator strokovnih srečanj. V Piranu je na današnji dan leta 1983 umrla učiteljica in pesnica Ludovika Kalan - Dansova. V Ljubljani je končala dekliško učiteljšče. Že kot dijakinja je pesmi objavljala v tržaškem Ženskem svetu in Jadranki. Zatem je poučevala v Paljčju, do leta 1924, ko so jo fašisti odpustili in pregnali na Reko. Leta 1943 je bila prva partizanska učitejica v Pivki. Po vojni je delala v Portorožu in Piranu. Leta 1970 je novogoriška Soča izdala njeno zbirko V pozni jeseni. V arhivu hranimo avtoričino recitacijo pesmi o morju iz neobjavljene zbirke Mavrica na obali ga-1442 . Jošt izhaja iz nemškega imena Jobst ali Jost, to pa je skrajšana različica latinskega Jodocus. Razlagajo ga iz grške besede iodokos "puščice hraneč, poln puščic". Nekateri ga izpeljujejo iz keltskega Judocos v pomenu "bojevnik". Ime Jošt se zaradi nekaterih oblik zelo približa imenu Just, latinsko Justus z nekdanjim pomenom "pravični". Ime Jošt najdemo že v urbarju za Devin leta 1494, kjer je zapisan Jobst, kmet v Mirnu. V Zagrebu se je na današnji dan leta 1908 rodila sopranistka Zinka Kunc-Vilfan-Milanov. Že pri 15-ih ji je uspelo zapeti visoki C. Debitirala je leta 1927 v ljubljanski operi z vlogo Lenore v Verdijevem Trubadurju. Dve leti kasneje se je vrnila v Zagreb in kmalu zatem kariero nadaljevala v Pragi, od leta 1937 pa je bila prvakinja newyorške opere Metropolitan vse do leta 1966, ko se je posvetila pedagoškemu delu. Zinka Kunc je z orkestrom RCA pod taktirko Friedna Weismana posnela tudi arijo Norme iz opere Casta diva


04.01.2019

RADIJSKA KRONIKA - 4.1.2013

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


Stran 58 od 58
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov