Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Črníčah se je na današnji dan leta 1814 rodil ljudski pesnik Andrej Batič. Bil je kmet in cerkovnik, saj še danes hiši, kjer je stanoval, pravijo "Pri Mežnarjevih". Več let je bil predsednik krajevne čitalnice in organizator številnih prireditev. Pesmi je pisal kot samouk. Več jih je objavila Zgodnja Daníca, katoliški cerkveni list, ki je izhajal v Ljubljani od leta 1848 do 1906. Pesem Vinski trti je Andrej Marušič objavil v goriški Domovini in pripisal: "Če ima narod tako kmetsko inteligenco za seboj, vse premoremo!" Še danes krožijo med ljudmi po Črničah kratki šaljivi izreki v rimah, ki jih pripisujejo Batiču.
Na današnji dan leta 1919 so v Saint-Germainu-en Layu podpisali še drugo mirovno pogodbo med zavezniškimi silami in novo republiko Avstrijo. Habsburžani so bili odstavljeni, cesarske oborožene sile razpuščene. Avstrija je morala priznati neodvisnost Češkoslovaške, Jugoslavije, Poljske in Madžarske, odreči se je morala Vzhodni Galiciji, Trentinu, južni Tirolski, Trstu in Istri. Južna Koroška je bila razdeljena, Jugoslavija je do plebscita upravljala cono A.
Nikolaj je med svetniki vzhodne cerkve najbolj razširjen tudi v zahodni Evropi. Patronimični priimek Níkolič je, sodeč po statističnih podatkih, redkejši. Našteli so jih 116, tako da je po pogostnosti uvrščen na 3740. mesto. V istrsko-kraški statistični regiji so jih našteli 10. Fašisti so ga poitalijančili v Nicoli ali Niccolini.
Na današnji dan leta 1919 se je v Koprivi na Krasu rodil narodopisec Milko Matičetov. Gimnazijo je obiskoval v Kopru in Gorici, klasično filologijo pa je študiral v Padovi. Na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti je vodil Inštitut za slovensko narodopisje. Zbral je predvsem ljudsko pripovedništvo, zlasti v Posočju, Reziji in Terskih dolinah, na Krasu in v Istri, na Koroškem, v Prekmurju in Porabju, torej na obrobju slovenskega etničnega ozemlja. Samo Reziji je posvetil 60 daljših razprav in za Arhiv slovenskih ljudskih pripovedi zbral 3 tisoč besedil. Leta 1994 je postal častni občan Rezije. Takrat ga je pred mikrofon povabil Toni Gomišček z vprašanjem, kdo ga je navdušil za zbiranje ljudskega izročila Matičetovi Reziji posvečamo pesem, ki nam jo bodo zapele Katice
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
V Črníčah se je na današnji dan leta 1814 rodil ljudski pesnik Andrej Batič. Bil je kmet in cerkovnik, saj še danes hiši, kjer je stanoval, pravijo "Pri Mežnarjevih". Več let je bil predsednik krajevne čitalnice in organizator številnih prireditev. Pesmi je pisal kot samouk. Več jih je objavila Zgodnja Daníca, katoliški cerkveni list, ki je izhajal v Ljubljani od leta 1848 do 1906. Pesem Vinski trti je Andrej Marušič objavil v goriški Domovini in pripisal: "Če ima narod tako kmetsko inteligenco za seboj, vse premoremo!" Še danes krožijo med ljudmi po Črničah kratki šaljivi izreki v rimah, ki jih pripisujejo Batiču.
Na današnji dan leta 1919 so v Saint-Germainu-en Layu podpisali še drugo mirovno pogodbo med zavezniškimi silami in novo republiko Avstrijo. Habsburžani so bili odstavljeni, cesarske oborožene sile razpuščene. Avstrija je morala priznati neodvisnost Češkoslovaške, Jugoslavije, Poljske in Madžarske, odreči se je morala Vzhodni Galiciji, Trentinu, južni Tirolski, Trstu in Istri. Južna Koroška je bila razdeljena, Jugoslavija je do plebscita upravljala cono A.
Nikolaj je med svetniki vzhodne cerkve najbolj razširjen tudi v zahodni Evropi. Patronimični priimek Níkolič je, sodeč po statističnih podatkih, redkejši. Našteli so jih 116, tako da je po pogostnosti uvrščen na 3740. mesto. V istrsko-kraški statistični regiji so jih našteli 10. Fašisti so ga poitalijančili v Nicoli ali Niccolini.
Na današnji dan leta 1919 se je v Koprivi na Krasu rodil narodopisec Milko Matičetov. Gimnazijo je obiskoval v Kopru in Gorici, klasično filologijo pa je študiral v Padovi. Na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti je vodil Inštitut za slovensko narodopisje. Zbral je predvsem ljudsko pripovedništvo, zlasti v Posočju, Reziji in Terskih dolinah, na Krasu in v Istri, na Koroškem, v Prekmurju in Porabju, torej na obrobju slovenskega etničnega ozemlja. Samo Reziji je posvetil 60 daljših razprav in za Arhiv slovenskih ljudskih pripovedi zbral 3 tisoč besedil. Leta 1994 je postal častni občan Rezije. Takrat ga je pred mikrofon povabil Toni Gomišček z vprašanjem, kdo ga je navdušil za zbiranje ljudskega izročila Matičetovi Reziji posvečamo pesem, ki nam jo bodo zapele Katice
Garcilio de la Vega, imenovan tudi El Inca, ki je umrl na današnji dan leta 1616, je bil eden največjih letopiscev 16. stoletja. Zaslovel je predvsem kot avtor del o zgodovini južnoameriških Indijancev in o pohodih španskih konkvistadorjev. V Mančah pri Vipavi se je na današnji dan leta 1886 rodil politik Marko Natlačen. Pravo je študiral na Dunaju in delal v Ljubljani kot odvetnik. Leta 1935 je postal ban Dravske banovine. Po nemškem napadu je leta 1941 postal predsednik Narodnega sveta. Osvobodilna fronta ga je obsodila kapitulanstva in sodelovanja z okupatorjem. 13-ga oktobra 1942 ga je ubil atenator VOS-a. Ladjevje nemške Hochseeflott je na današnji dan leta 1916 bombardiralo pristanišči Yarmouth in Lowestoft. V napad so vključili tudi cepeline, ki so bombardirali Norwich, Lincoln, Harwich in Ipswich. Tako so skušali privabiti večji del britanske vojaške mornariške flote in jo uničiti. Ta napad je bil usklajen z velikonočno irsko vstajo, o čemer so se dogovorili predstavniki nemških in irskih nacionalistov. Na današnji dan leta 1946 se je na Gomili pri Grožnjanu rodil slikar, grafični oblikovalec in ravnatelj Obalnih galerij, Toni Biloslav. Po študiju slikarstva v Benetkah je v galerijski svet stopil leta 1972 z ustanovitvijo galerije Meduza v Kopru, dve leti kasneje pa še Obalnih galerij, ki jim je posvetil celotno kariero. Nazadnje je izpeljal prenovo Mestne galerije v Piranu, omeniti velja tudi soorganizacijo Piranskih dnevov arhitekture. O kiparskem simpoziju na Seči je v oddaji Zorana Debenjaka, Portret, leta 2005 povedal: Ako je na Jurjevo lepo vreme, bo dosti vina./Če se o sv. Juriju krokar lahko v žitu skrije, mlatič v jeseni mnogo cepcev razbije./Jurijevska godina (dež) in Petrovsko sonce, to da vina./Kadar je o mladem mesecu sv. Jurij, tedaj ni krme./Kar pred sv. Jurijem odžene, se lahko s kolom odbije./Kolikor dni so žabe pred sv. Jurijem regljale, toliko dni po sv. Juriju bodo molčale./O sv. Juriju visoko žito - leto plodovito. V Bologni se je na današnji dan leta 1706 v glasbeni družini rodil skladatelj in učitelj Giovanni Battista Martini. Že 19-leten je postal kapelnik frančiškanske cerkve, kjer so njegove skladbe sprožile živahne polemike, tako da je kmalu odprl skladateljsko šolo. Napisal je Zgodovino glasbe, Esej o kontrapunktu, Slovar antičnih glasbenih izrazov in Teorijo števil, prirejenih za glasbo. Prisluhnimo Martinijevi Toccati. Trobentača Tiborja Kerekesa spremlja organist Tone Poročnik
Dan knjige so 23. aprila prvi začeli proslavljati Katalonci, v spomin na dan smrti Miguela de Saavedre Cervantesa leta 1616. Tudi v spomin na današnji dan leta 1616 preminulega največjega svetovnega dramatika, Williama Shakespeara, Slovenci od leta 1995 praznujemo dan knjige. Ob 450-i obletnici Shakespearovega krsta je Breda Biščak povabila dva prevajalca: Joško Lukeš je leta 1966 posnel recital Skozi življenje, prisluhnimo odlomku Hamletovega monologa: V Vipavi rojeni kranjski plemič Andrej Baumkirchner je kot spreten vojak služil mnogim dinastom: habsburškemu vladarju Frideriku III., celjskemu grofu Ulriku in ogrskima kraljema Ladislavu in Matiji Korvinu. Leta 1469 se je postavil na čelo nezadovoljnega štajerskega plemstva, ki se je združilo proti kroni. Cesar ga je z zvijačo zvabil v Gradec in ga dal na današnji dan leta 1471 usmrtiti. Podrobneje o njem Drago Kolenc: Pripadniki ilegalne vojske Irski prostovoljci so na današnji dan leta 1916 na velikonočno nedeljo zasedli Dublin in nameravali razglasiti neodvisnost od Velike Britanije. Med dveletnimi pripravami na vstajo so rodoljubi upali na pomoč Združenih držav Amerike, pa tudi Nemčije, a ostali so sami v enotedenskih pouličnih bojih. Premočna britanska vojska je takoj ustrelila uporniškega voditelja Jamesa Connnoliyja in še 14 tovarišev. Na današnji dan leta 1986 je v Ljubljani umrl fotograf in oblikovalec Peter Kocjančič. V Podgori rojeni Peter je po srednji likovni šoli nekaj semestrov obiskoval likovno akademijo v Benetkah in se najprej ukvarjal z grafičnim oblikovanjem, od leta 1930 pa s fotografijo in jo med prvimi na Slovenskem uporabljal kot poudarjeno sporočilno prvino. April sončen in suh, maj za lepo vreme gluh. V texsaškem Vernonu se je na današnji dan leta 1936 rodil eden od pionirjev ameriškega rocka in skladatelj - Roy Orbison. Prvo skupino je ustanovil že kot 13-letnik. Študij je prekinil leta 1956 in se povsem posvetil glasbi. Zvezda je postal s skladbo Only The Lonley. Ponovni vzpon je sledil v 80-ih letih, a je za posledicami srčnega infarkta umrl leta 1988. Prisluhnimo sedaj Orbisonovi uspešnici Oh, Pretty Woman
Na današnji dan leta 1056 je bila še zadnjič vidna s prostim očesom Rákova meglíca, Messier 1, M1, NGC 1952 ali Bik A. Meglica je razširjajoč oblak plinov, ki je nastal ob eksploziji supernove 4. julija 1054, kar so opazovali Kitajci in severnoameriški Indijanci v Arizoni in Novi Mehiki. Supernova je triindvajest dni dovolj močno svetila, da so jo lahko videli s prostim očesom tudi podnevi, podobno kot planet Venero. Pisatelj in umetnostni zgodovinar in diplomat Izidor Cankar se je rodil na današnji dan leta 1886 v slavonskem Šidu. Po doktoratu na Dunaju se je posvetil publicistiki, zatem pa je na ljubljanski univerzi predaval umetnostno zgodovino. Iz obsežnega literarnega opusa omenimo potopisni roman S poti in Obiske znanih slovenskih umetnikov. Bil je starojugoslovanski diplomat v Argentini, Kanadi in Grčiji. Nečak Marko Pozetto se ga je tako spominjal: Na današnji dan leta 1866 je v Gradišču umrl slikar Josip Tominc. Študiral je v Benetkah, Rimu in Neaplju. Upodabljal je predvsem goriško in tržaško meščansko družbo, znane so njegove poslikave cerkev na Krasu in na Vipavskem. Kot odličnega portretista si ga lastijo tudi Italijani. Ob stoti obletnici rojstva so mu v rojstni vasi odkrili spominsko ploščo. Na slovesnosti je govoril umetnostni zgodovinar France Stele: "Iraška fronta: Nič novih poročil. - Kavkaška fronta: Na desnem krilu čoroškega odseka divja bitka. Naše čete zadržujejo s protinapadi sunke, ki jih poizkuša sovražnik za ceno velikih izgub, " tako je na današnji dan leta 1916 sobotna Edinost strnila uradno vojaško poročilo iz Carigrada. "Mučeniki za našo svobodo," tako je sredin Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 naslovil poročilo o veličastni komemoraciji enainšestdesetim obešenim v tržaški ulici Ghega. Obenem je Primorski dnevnik že objavil 5-dnevni program prvomajske proslave, ki naj se vrši v ozračju miru in bratstva. Kolikor bolj zgodaj drenuljca cveté, toliko prej se srpovi oglase. Na današnji dan leta 1876 je Peter Ilič Čajkovski zaključil partituro znamenitega baleta Labodje jezero, ki so ga krstno uprizorili čez deset mesecev v gledališču Boljšoj. Prisluhnimo odlomku španskega plesa iz Labodjega jezera. Simfoničnemu orkestru RTV Ljubljana je na snemanju dirigiral Marko Munih
Pravila tradicionalnega čajnega obreda je v šestnajstem stoletju določil veliki mojster Sen no Rikju, ki se je rodil na današnji dan leta 1591. Glavna načela čajnega obreda Čado so: va (harmonija), kei (spoštovanje), sei (čistost) in jaku (spokojnost). Na današnji dan leta 1899 se je v Kobaridu rodil profesor in prevajalec Peter Martinc. Med študjem romanistike na ljubljanski univerzi je navezal tesne stike s Srečkom Kosovelom, v arhivu hranimo pričevanje o tem: Po vojni je sodeloval pri ustanavljanju koprske gimnazije. Leta 1983 so po njem poimenovali trg pred gimnazijo in kasneje še Kulturno društvo frankofilov. V Londonu se je na današnji dan leta 1926 rodila Elizabeth Alexandra Mary Windsor, kraljica Združenega kraljestva, Elizabeta druga, z najdaljšim stažem v Evropi. Oktobra leta 2008 je s soprogom Filipom obiskala Slovenijo, tudi Lipico, ko je povedala: Prisluhnimo še odlomku poročila o zdravici na Brdu pri Kranju: "Sovražni letalci so prošlo noč leteli čez Treviso, Metta di Lirenza in druge manjše kraje in vrgli kakih 30 bomb. Pri Gradežu smo vrgli na tla sovražni hidroplan in ujeli oba letalca, " tako je na današnji dan leta 1916 pisala petekova Edinost. "Naše velike noči," tako je nedeljski Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 naslovil voščilo Pokrajinskega narodno-osvobodilnega odbora demokratičnemu ljudstvu Slovenskega Primorja in Trsta v prepričanju, da ni daleč dan, ko bomo lahko praznovali tudi vstajenje pravice in bodo izpolnjene naše srčne želje po priključitvi federativni ljudski republiki Jugoslaviji. Slana v aprilu je bolj nevarna kot poleti toča in suša soparna. V Zaragozi je na današnji dan leta 1696 umrl organist in skladatelj Andrés de Sola. V rodni Navarri je že kot deček pomagal tamkajšnjemu organistu, stric pa ga je povabil v Zaragozo, kjer je skrbel za znamenite orgle v katedrali Catedral del Salvador en su Epifanía, ki so jo imenovali La Seo, in tam je kot organist delal do smrti. José Luis Gonzalez Uriol je posnel skladbo Primer Tiento del Primer Tono
Na današnji dan leta 571 se je rodil Mohamed, ustanovitelj islama in združitelj Arabcev. V svojem 40-em letu je začel pridigati novo vero v enega boga. Prvo skupnost vernikov je ustanovil v Medini. Po muslimanskem verovanju je Mohamed zadnji prerok. V kraju Liptovský Mikulá, danes na Slovaškem, se je na današnji dan leta 1871 rodil hrvaški izumitelj poljsko-nizozemskega rodu, Slavoljub Eduard Penkala. Tehniko je študiral na Dunaju in v Dresdenu. Med 8o-imi patenti, ki jih prijavil med bivanjem v Zagrebu, je najbolj znano po njem poimenova nalivno pero, ki so ga izdelovali v podjetju Tvornica olovaka Zagreb - Penkala. Nemški pehotni general Konstantin Schmidt von Knobelsdorf je na današnji dan leta 1916 zahteval poročila vodstva 5. nemške armade na verdunskem delu zahodne fronte spričo ustavljenega napada tako zaradi 12-dnevnega deževja kot zaradi velikih izgub, ki jim jih je zadalo francosko topništvo, tudi s plinskimi granatami. Osvojena ozemlja v napadih na začetku meseca so pehotne enote začele izgubljati, ker se niso utegnile pravočasno utrditi. Zato je poveljniku generalštaba Erichu von Falkenhaynu svetoval umik na položaje, ki so jih Nemci imeli 21. februarja. "Češkoslovaška bo odločno vztrajala na priključitvi Trsta k Jugoslaviji," tako je na današnji dan leta 1946 sobotni Primorski dnevnik pisal o izjavi češkoslovaškega veleposlanika Korbela v Zagrebu, ko je še poudaril, da jugoslovansko-češkoslovaško prijateljstvo temelji na zgodovinski, politični, gospodarski in kulturni povezanosti. Mali traven ima devet vremen na dan./April sedemkrat na dan kmeta s polja spodi V Kandiji, ki je danes že del Novega mesta, se je na današnji dan leta 1851 rodil frančiškan, skladatelj, organist in zborovodja, Hugolin Sattner. Kot organist in učitelj glasbe je v Novem mestu delal do leta 1890, zatem pa je bil vodja pevskega zbora v Ljubljani. Podrobnje o njem Branka Kljun v oddaji Veliki glasbeni trenutki.
Manuel de Nóbrega, vodja jezuitske skupnosti v Braziliji je leta 1551 ustanovil v prestolnici Sao Salvador da Bahia de Todos os Santos prvo brazilsko nadškofijo in jezuitski kolegij Sao Paolo. Jezuitski patri so živeli skupaj z Indijanci v skupnostih, obenem so jih skušali zavarovati pred zlorabami kolonistov in zasužnjevanjem. Na današnji dan leta 1906 je v Parizu umrl fizik Pierre Curie. Z ženo Marijo Sklodowsko Curie sta leta 1903 prejela Nobelovo nagrado za odkritje radioaktivnega torija, radija in polonija. V Bazovici se je na današnji dan leta 1906 rodil mizar, tigrovec in partizan Stanko Škrjanec. Po končani obrtni šoli je delal v mladinskih društvih. Po fašistični prepovedi leta 1927 je sodeloval v podtalni ilegalni organizaciji Borba. Podrobneje o tem zgodovinar Gorazd Bajc: Na današnji dan leta 1916 so italijanske enote zasedle vrh Col di Lana v Dolomitih, imenovan tudi Krvavi vrh, zatem ko so večer prej inženirske enote povzročile eksplozije mine, napolnjene kar s petimi tonami dinamitne želatine, ki je dobesedno odnesla vrh skupaj s 150 avstroogrskimi vojaki, krater eksplozije pa je še danes viden. Luis Trenker je o tem posnel film Gora v plamenih. "Nennijeva »pravična meja«: Na kongresu italijanske socialistične stranke je prisostvoval tudi zloglasni jugoslovanski vojni zločinec Topalovič." Tako je petkov Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 povzel pisanje beograjske Borbe o omenjenem kongresu v Firencah, kje je Pietro Nenni uvodoma izjavil, da je v Julijski krajini samo ena pravična meja, namreč ta, ki so jo leta 1919 imenovali Wilsonova črta in da je direktni stik z Beogradom mogoč samo, če Jugoslavija prizna Italiji pravice do Trsta in mest v zahodni Istri. Aprilski dež mrtvo seje. Na današnji dan leta 1990 smo pred prvim krogom prvih predsedniških volitev v naši oddaji Od 1 do 3 gostili kandidata in predsednika Demosa, Jožeta Pučnika, ki je takole odgovoril na vprašanje, ali je možna narodna umiritev, oziroma sprava v Sloveniji: Pod svobodnim soncem bomo skoraj 5 minut s skupino Agropop
Na današnji dan leta 1506 so v Rimu položili temeljni kamen za gradnjo nove Petrove cerkve po Bramantejevih načrtih. Delo je nadaljeval Michelangelo, z obokanjem kupole jo je delno dokončal Giacomo della Porta. V Sežani se je na današnji dan leta 1871 rodil izumitelj in letalski pionir Ivan Renčelj. S tržaškim uradnikom Alfonzom Kjudrom sta izdelala letalo s premakljivimi krili. Novosti so bile Renčljeve, ki je uveljavil več patentov. O tem podrobneje Sandi Sitar: Kalifornijsko mesto in prestolnico zlatokopov San Francisco je na današnji dan leta 1906 razdejal potresni sunek, ko je zgorelo je več kot 28 tisoč hiš, v plamenih pa je umrlo 452 ljudi. "Kakor je znano, se uvede 1. majnika na Nemškem takoimenovani »poletni čas«, to se pravi časovno štetje, ki se za celo uro razlikuje od takozvanega »srednjeevropskega časa«, in sicer tako, da bodo v Nemčiji kazale ure poldne, ko bo drugje, šele 11. ura dopoldne. »Poletni čas« bo v Nemčiji veljal do 1. dne meseca oktobra," je na današnji dan leta 1916 pisala tržaška Edinost. Spominjamo se tudi znamenite Nanoške bitke. Prisluhnimo arhiviranemu pričevanju narodnega heroja Antona Ferjnačiča Zvonka: "S hitro pravično rešitvijo tržaškega vprašanja bo zagotovljen gospodarski procvit. Vsako odstopanje, vsako popuščanje mora koristiti samo onim, ki hočejo od zunaj vplivati na razmere, da ustvarijo tu žarišče stalne vojne nevarnosti. "Tako je četrtkov Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 povzel govor Borisa Kraigherja na konferenci Komunistične partije za Julijsko krajino v Trstu. Združene države Amerike pa so ta dan priznale jugoslovansko vlado. Če je april deževen, kmet ne bo reven. V Svetem Lenartu se je na današnji dan leta 1926 rodil glasbenik Edi Bukovec. Kot mlad fant se je pridružil partizanom in po osvoboditvi v Ljubljani končal ekonomsko šolo in delal v vladni administraciji. Leta 1951 je na tedanjem Radiu Ljubljana začel voditi oddajo za Beneške Slovence, v katerih je skupaj z Antonom Birtičem poskrbel tudi za glasbo. Tako se je začela 55-letna zgodba znamenitega narodnozabavnega ansambla Beneški fantje. O njihovi uspešnici Rudeči cvet je Edi Bukovec ob 80-em jubileju povedal
Danes se spominjamo organizatorja slovenskega planinstva in smučanja. V Litiji se je na današnji dan leta 1881 rodil Rudolf Badjura. Že kot dijak se je pridružil skupini Dren, začetnikom slovenskega modernega alpinizma. Badjura je oral ledino kot pobudnik in organizator smučanja in kot pisec planinskih vodnikov. V Trnovci pri Nabrežini se je na današnji dan leta 1886 rodil posestnik in politik Josip Škerk. Pomagal je ustanoviti Kmečko posojilnico v Šempolaju. Med vojnama je bila njegova gostilna središče protifašističnega odpora, zaradi česar je bil zaprt v Trstu, Benetkah in Forliju, od koder mu je uspelo zbežati in se pridružiti partizanom. Bil je komandant prvega bataljona Kosovelove brigade. Po vojni je bil med pobudniki ustanovitve Kmečke zveze in njen dolgoletni predsednik. "Na primorski fronti so se vršili samo manjši topovski boji. V odseku doberdobske planote je bilo bojno delovanje nekoliko živahnejše. Vzhodno Selc se zopet vrše manjši boji. Na tirolski fronti je sovražnik obstreljeval posamezna okrožja v Dolomitih", je na današnji dan leta 1916 pisala ponedeljkova Edinost. V protest proti kapituaciji Jugoslavije je na današnji dan leta 1941 poročnik bojne ladje in narodni heroj Sergej Mašera skupaj z Milanom Spasičem v Boki Kotorski razstrelil rušilec Zagreb. Jože Pretnar, kapetan bojne ladje, se je ob 25-i obletnici tako spominjal junaškega dogodka: Prisluhnimo še pričevanju nečaka Sergeja Mašere: »List »Ce soir« objavlja članek, v katerem pravi, da bo italijanska vlada predala konferenci štirih velikih, ki bo otvorjena 25. aprila v Parizu z nalogo, da izdela mirovne pogodbe, spomenico, v kateri bo pojasnila, da je za Italijo nemogoče, da bi plačala reparacije," tako je na današnji dan leta 1946 pisal sredin Primorski dnevnik. Če je moker april, bo kmet veliko pridelkov dobil. Na današnji dan leta 1926 je v Novem mestu umrl skladatelj Anton Foerstner, avtor prve slovenske opere Gorenjski slavček. V Ljubljani se je uveljavil kot izreden glasbeni pedagog in ustvarjalec. Arijo Franja iz opere Gorenjski slavček nam bo sedaj zapel tenorist Rudolf Francl. Orkestru in zboru ljubljanske opere dirigira Rado Simoniti
Kralj Štefan se je na današnji dan leta 1346 v Skopju okronal za carja Srbov in Grkov. V 15-ih letih vladavine je osvojil Albanijo, Makedonijo, Epir in Tesalijo in ustanovil samostojno srbsko cerkev s patriarhijo. "Ob pariški konferenci se je vršil sestanek med Kitchenerjem, Cadorno in Joffreom o položaju pri Verdunu. Joffre da je zahteval ojačenja, kar pa da je Kitchener odklonil. Cadorna da je bil pripravljen poslati mali kontigent, ki pa ne bi imel imeti nikakega vpliva na potek dogodkov," je o antantnih posvetovanjih na današnji dan leta 1916 pisala tržaška Edinost. V Londonu se je na današnji dan leta 1921 rodil igralec Peter Ustinov. Šolal se je na prestižni šoli Westminster School, ki pa jo je pri 16-ih letih tudi zapustil. V gledališču je debutiral leta 1938, leta 1940 je prestopil k filmu. Oskarja je prejel za stranske vloge v filmih Quo Vadis?, Spartak in Topkapi. Prisluhnimo odlomku pogovora Bruna Fonde na beneškem filmskem festivalu leta 1991, ko je Peter Ustinov o sodobni filmski umetnosti povedal: "Jugoslovansko-italijanska meja, prijateljski odnosi med Jugoslavijo in Italijo bodo ustvarjeni le na temelju pravične rešitve vprašanja Julijske pokrajine in Trsta," tako je na današnji dan leta 1946 torkov Primorski dnevnik naslovil poročilo o tematskem zborniku »30 dana«, ki je izšel v Beogradu, v katerem so zgodovinarji poudarili, da je ozračje londonske in rapalske pogodbe v veliki meri omogočilo rojstvo fašizma v Italiji. Če malega travna toplo dežuje, rodovitno leto oznanjuje. V Plovdivu se je na današnji dan leta 1946 rodil igralec, dramaturg, skladatelj in pevec Salomone, "Moni" Ovadia. Vzporedno s študijem političnih ved se je v Milanu posvečal petju in nastopanju. Leta 2014 je bil v Kopru gost simpozija o kulturi na meji, ko je povedal: S svojim orkestrom je Moni Ovadia posnel tudi rusko pesem Gári Gári
Na ukaz Sulejmana veličastnega so v Istanbulu na današnji dan leta 536 obglavili velikega vizirja Ibrahima Pasho, ki so ga kot šestletnega grškega dečka iz Parge pirati prodali v suženjstvo. Pomagal je graditi sultanovo palačo v egejski Manisi, kjer se je spoprijateljil z bodočim sultanom, ki mu je omogočil bleščečo kariero, vendar ga je zaradi dvornih spletk dal obglaviti, ko le ta ni izkoristil tedenskega roka za pobeg. V Gradcu je na današnji dan leta 1916 umrl politik baron Andrej Winkler, o katerem je Jože Šušmelj napisal knjigo: Na današnji dan leta 1916 se je končala peta soška bitka, s katero se je izjalovil italijanski napad. Avstro-ogrska vojska pa je zaradi Nemškega uspeha s plinom izvedla plinski napad med Majnicami in Martinščico. Zasedli so veliko ozemlja, ki pa so ga zaradi komaj zadržali. "Istra mora k Jugoslaviji je povedalo njeno ljudstvo medzavezniški komisiji," je na današnji dan leta 1946 pisal sobotni Primorski dnevnik: »Včeraj dopoldne se je odpeljala skupina avtomobilov razmejitvene komisije iz Trsta proti Pazinu. Ljudstvo je komisijo povsod burno pozdravljalo, v Izoli in drugod so svoje želje napisali na slavolok." V Idriji se je na današnji dan leta 1951 rodila igralka Mira Vujičič - Lampe. Leta 1972 je diplomirala na Akademiji za gledališko umetnost v Ljubljani in že kot študentka nastopala v tržaškem, od leta 1977 v novogoriškem gledališču. Leta 2002 je prejela Severjevo nagrado, ko je povedala: V Ljubljani je na današnji dan leta 1996 umrl pravni zgodovinar in akademik Sergij Vilfan. Od leta 1953 je bil predavatelj na ljubljanski Pravni fakulteti. Bil je vodilni jugoslovanski arhivist, etnolog, gospodarski in socialni zgodovinar.Večkrat so ponatisnili njegove knjige Pravna zgodovina Slovencev, Zgodovinska pravotvornost in Slovenci. Če spomladi grmi, se zima ponovi/Človekova pomlad pride le enkrat V kasselski operi, kjer je bil Gustav Mahler dirigent, so na današnji dan leta 1896 berlinski filharmoniki krstno zaigrali pod avtorjevo taktirko cikel Popotnikovih pesmi, prav druga pesem Jutro na polju pa mu je služila kot izhodišče pri kompniranju prve simfonije. Baritonista Anbdreasa Schmidta je na snemanju spremljal Cicinnati simfonični orkester z dirigentom Jesusuom Lopezeom - Cobosom
Osmanski sultan in kalif Sulejman II. Veličastni je na današnji dan leta 1521 s svojimi enotami zavzel Beograd, ki je postal glavni osmanski tabor in preskrbovalno oporišče za njihove vojaške pohode proti severu in zahodu. S kratko prekinitvijo, ko so ga zasedli Avstrijci, je Beograd ostal v turških rokah do leta 1867. V Renčah se je na današnji dan leta 1901 rodil mizar Ivan Pahor. Obrti se je izučil v Solkanu in se kmalu razvil v priznanega mojstra, ki je bil med soustanovitelji mizarskega podjetja v Volčji Dragi. Že kot mlad fant se je pridružil Tigru, saj je odraščal v narodnozavedni družini. Po akciji sekanja Mussolinijevih smrečic v Renčah so ga aretirali in v goriških zaporih mučili. Po kapitulaciji Italije se je pridružil prekomorcem v letalski brigadi, o čemer podrobneje sin Radivoj: "Obojestranski topovski ogenj se je tudi včeraj nadaljeval, kolikor so dovoljevale vidnostne razmere. Na Mrzlem vrhu so se naše čete polastile neke predpostojanke in odbile, ob težkih izgubah Italijanov, ponovne protinapade. Pri Bovcu in Pontebi je naša artiljerija krepko obstreljevala sovražne postojanke", tako je na današnji dan leta 1916 s soške fronte pisala sobotna Edinost. Na današnji dan leta 1956 se je v Postojni rodil pilot, podjetnik in inovator Ivo Boscarol. Že kot študent ekonomije v Ljubljani je bil aktiven na Radiu Študent, v Fotogrupi Šolt, v Slovenijo je pripeljal priponke in se posvečal jadralnemu letalstvu. Leta 1992 je ustanovil podjetje Pipistrel, v katerem izdelujejo ultralahka motorna letala in zmaje. Prisluhnimo odlomku silvestrskega nočnega programa Sandija Škvarča, v katerem je Ivo Boscarol tako ocenil doseženo: Če se aprila vreme smeje, se bo kisalo kasneje/Sončen je april in suh, bo maj za lepo vreme gluh V Bologni se je na današnji dan leta 1651 rodil violončelist in skladatelj Domenico Gabrielli. Najprej je vodil orkester bolonjske cerkve San Petronio, nekaj časa je vodil Filharmonično akademijo rodnega mesta, bil je tudi dvorni skladatelj Francesca II. d´Este v Modeni. Pisal je baročne instrumentalne in vokalne skladbe. Prisluhnimo odlomku Sonate za trobento in godala Dominica Gabriellija. Trobentača Helmuta Wobischa spremljajo Zagrebški solisti
Osmanski sultan in kalif Sulejman II. Veličastni je na današnji dan leta 1521 s svojimi enotami zavzel Beograd, ki je postal glavni osmanski tabor in preskrbovalno oporišče za njihove vojaške pohode proti severu in zahodu. S kratko prekinitvijo, ko so ga zasedli Avstrijci, je Beograd ostal v turških rokah do leta 1867. V Renčah se je na današnji dan leta 1901 rodil mizar Ivan Pahor. Obrti se je izučil v Solkanu in se kmalu razvil v priznanega mojstra, ki je bil med soustanovitelji mizarskega podjetja v Volčji Dragi. Že kot mlad fant se je pridružil Tigru, saj je odraščal v narodnozavedni družini. Po akciji sekanja Mussolinijevih smrečic v Renčah so ga aretirali in v goriških zaporih mučili. Po kapitulaciji Italije se je pridružil prekomorcem v letalski brigadi, o čemer podrobneje sin Radivoj: "Obojestranski topovski ogenj se je tudi včeraj nadaljeval, kolikor so dovoljevale vidnostne razmere. Na Mrzlem vrhu so se naše čete polastile neke predpostojanke in odbile, ob težkih izgubah Italijanov, ponovne protinapade. Pri Bovcu in Pontebi je naša artiljerija krepko obstreljevala sovražne postojanke", tako je na današnji dan leta 1916 s soške fronte pisala sobotna Edinost. Na današnji dan leta 1956 se je v Postojni rodil pilot, podjetnik in inovator Ivo Boscarol. Že kot študent ekonomije v Ljubljani je bil aktiven na Radiu Študent, v Fotogrupi Šolt, v Slovenijo je pripeljal priponke in se posvečal jadralnemu letalstvu. Leta 1992 je ustanovil podjetje Pipistrel, v katerem izdelujejo ultralahka motorna letala in zmaje. Prisluhnimo odlomku silvestrskega nočnega programa Sandija Škvarča, v katerem je Ivo Boscarol tako ocenil doseženo: Če se aprila vreme smeje, se bo kisalo kasneje/Sončen je april in suh, bo maj za lepo vreme gluh V Bologni se je na današnji dan leta 1651 rodil violončelist in skladatelj Domenico Gabrielli. Najprej je vodil orkester bolonjske cerkve San Petronio, nekaj časa je vodil Filharmonično akademijo rodnega mesta, bil je tudi dvorni skladatelj Francesca II. d´Este v Modeni. Pisal je baročne instrumentalne in vokalne skladbe. Prisluhnimo odlomku Sonate za trobento in godala Dominica Gabriellija. Trobentača Helmuta Wobischa spremljajo Zagrebški solisti
V Beaverju se je na današnji dan leta 1866 rodil Robert LeRoy Parker, bolj znan kot kriminalec z divjega zahoda, Butch Cassidy. Že kot mlad fant se je priključil, pri nas bi rekli, rokovnjačem, s Sundance Kidom sta bila strah in trepet do leta 1908, ko sta v Boliviji ukradla plače rudarjev, v obroču vojske pa se ranjena sama ubila, o čemer so leta 1969 posneli film. "Zapadno bojišče: Brezuspešni francoski napadi severozapadno Avocourta. Ruska bojišča: Ruski napad pri Garbunovki odbit. Drugače nič novega. Italijanska bojišča: Živahni artiljerijski boji v posameznih odsekih. Turška bojišča: Na fronti v Iraku turška zmaga pri Felahie," tako je na današnji dan leta 1916 čertkova Edinost povzela novice z bojišč prve svetovne vojne. V Gorici se je na današnji dan leta 1941 rodila sociologinja Neda Pagon. Po diplomi na Filozofski fakulteti se je na pariški Sorboni izpopolnjevala iz sociologije umetnosti in podiplomski študij končala v Poitiersu. Po opravljenem doktoratu je predavala sociologijo, obenem je soustanoviteljica Fakultete za podiplomski humanistični študij in založbe Studia humanitatis, o kateri je ob 20-i obletnici povedala: "Delavstvo v Sloveniji je solidarno s tržaškim," tako je sobotni Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 naslovil poročilo iz Ljubljane, kjer je glavni odbor Enotnih strokovnih zvez delavcev in nameščencev priredil veliko manifestacijo za priključitev Trsta in Julijske krajine Jugoslaviji. Na današnji dan leta 1991 smo objavili poročilo Neve Zajc o odprtju sežanskega kulturnega središča Srečko Kosovel z uprizoritvijo Linhartovega Matička in nagovorom predsednika Milana Kučana: Če sušča sneg kazi, malega travna sneg gnoji/Če se aprila vreme smeje, se bo kisalo kasnejeAprilski dež je nebeška mana za posejana polja/Ne obleči se prelahko, čeprav je že april. V Chicagu se je na današnji dan leta 1906 rodil jazz saksofonist, skladatelj in orkesterski vodja, Budd Lawrence Freeman. Nastopati je začel kot študent in se hitro uveljavil, zlasti po preselitvi v New York, kjer je zablestel v orkestrih Eddieja Condona, Tommyja Dorseyja in Bennyja Goodmana. S svojim orkestrom je posnel tudi Satanic blues
Švicarski kantoni so bili v 11. stoletju pod oblastjo nemškega cesarja. Rudolf Habsburški jih je hotel pokoriti. Trije ogroženi kantoni so leta 1291 sklenili zvezo prisege, ki se je uspešno upirala napadalcem. Po porazu Habsburžanov v tridesetletni vojni je Švica dobila mednarodno priznanje leta 1648. Na današnji dan leta 1798 je francoska revolucionarna vojska ustanovila Helvetsko republiko, vendar je po Napoleonovem padcu Dunajski kongres obnovil švicarsko samostojnost in potrdil njeno nevtralnost. Bitka za Vimy se je na današnji dan leta 1916 končala z zmago kanadskega korpusa na območju zahodne fronte prve svetovne vojne pri Arrasu v francoski pokrajini Nord-Pas-de-Calais. O samostojni zmagi še danes priča spominski park Canadian National Memorial Vimy. V Sarajevu se je na današnji dan leta 1941 rodil umetnostni zgodovinar Josip Korošec. Na beograjski univerzi je leta 1966 diplomiral iz umetnostne zgodovine in čez 11 let na ljubljanski univerzi ubranil disertacijo z naslovom Tehnike oblikovanja kovin s cizeliranjem, tolčenjem v prazgodovinski umetnosti Slovenije. Leta 2013 je v ajdovski Pilonovi galeriji ob razstavi svojih risb povedal: "Delavske množice protestirajo zaradi pričakovanih odpustov z dela," tako je na današnji dan leta 1946 poročal Primorski dnevnik. Zavezniška vojaška uprava je dovolila Enotnim sindikatom sobotno zborovanje na Garibaldijevem trgu. Na današnji dan leta 1961 se je začela vesoljska doba. Prvi vesoljec Jurij Gagarin je tik pred poletom na kozmodromu Bojkonur povedal: Prisluhnimo še arhiviranemu sporočilu moskovskega radia: Ob 10.25 po moskovskem času je vesoljska ladja vključila zaviralne motorje in se začela spuščati proti Zemlji. Približno 7 kilometrov nad površjem pa se je na Vostoku odprla loputa in prvi vesoljec se je katapultiral iz vesoljske ladje. Jurij Gagarin je 108 minut po izstrelitvi s padalom pristal blizu mesta Engels v Sovjetski zvezi. Če se aprila vreme smeje, se bo kisalo kasneje/Če sušča sneg kazi, malega travna sneg gnoji V dvorani londonskega Covent Gardna so na današnji dan leta 1826 krstno uprizorili opero "Oberon" Crala Marie von Webra po libretu Jamesa Robinsona Planchéja, ki je uporabil srednjeveško epsko romanco Huon of Bordeaux, zato prisluhnimo odlomku uverture. Simfoničnemu orkestru The halle je na snemanju dirigiral sir John Barbiroli
V Ljubljani se je na današnji dan leta 1806 rodil avstrijski pesnik in politik Anton Alexander von Auersperg - Anastazius Grün. Pisal je politično poezijo, prevajal je slovenske ljudske pesmi in nemškemu bralstvu predstavil Prešerna. V Solkanu se je na današnji dan leta 1911 rodil kipar Zdenko Kalin. Ob začetku prve svetovne vojne se je družina preselila v Ljubljano, kjer je končal tehnično srednjo šolo. Študiral je v Zagrebu in se izpopolnjeval v Italiji in Franciji. Posvetil se je portretni plastiki. Kustosinja Narodne galerije Mateja Breščak je o tem povedala: Za razbremenitev francoske vojske pri Verdunu so začeli Angleži aprila 1916 pripravljati ofenzivo. Prva težava je bila reorganizacija vojske, saj je imela Velika Britanija v tistem času majhno in strogo profesionalno vojsko, v vojnem času pa so začeli z naborniki izpopolnjevati svojo armado. Britansko otočje so Nemci oblegali s podmornicami in poskušali zlomiti britansko moralo z letalskimi napadi. Vojake, stacionirane v Franciji, so napadali z bojnimi strupi. "Glavni stan Zavezniške vojaške uprave - 13. korpus, Odredba št. 89: V javnih šolah na področju Julijske Benečije, pod upravo zavezniških sil, je prepovedano imeti ali uporabljati kakršnekoli knjige, brošure ali čtivo, ki jih ne bi posebej odobrila Zavezniška vojaška uprava." Četrtkov Primorski dnevnik je na današnji dan leta 1946 ob tem še objavil, da so na črni listi Abecednik in knjigi Naša beseda in Svobodna pota. Na današnji dan leta 1961 se je v Jeruzalemu začelo sojenje nacističnemu zločincu Adolfu Eichmannu. Po vojni je pobegnil v Argentino.V Izraelu so ga zaradi zločinov proti človeštvu obesili. Na sojenju se je Eichmann branil takole: Za časopis The New Yorker je proces spremljala tudi filozofinja Hannah Arendt, ki je lucidno analizirala okoliščine nacističnega načrta genocida nad Judi. O tem podrobneje Vlasta Jalušič: Če je moker april, bo kmet veliko pridelkov dobil/Če malega travna grmi, slane se kmet več ne boji. Na današnji dan leta 2006 je umrla pevka Majda Sepe. Zaslovela je z uspešnicami Slovenske popevke, kot so Vagabund, Šuštarski most, Med iskrenimi ljudmi, Bele ladje. Pesmi o ribiču se je tako spominjala: Po avtoričini predstavitvi prisluhnimo še pesmi:
V Constantinoplu se je na današnji dan leta 401 rodil cesar Teodozij II. mlajši. Kar 42 let je vodil cesarstvo, ustanovil je univerzo, obzidal mesto in dal zbrati zakone cesarstva v po njem imenovanem kodeksu. Razmere v verdunski klavnici je na današnji dan leta 1916 še dodatno otežilo 12-dnevno hudo deževje, tako da so vojaki obtičali v jarkih, polnih vode. Kljub temu se je nemški general Max von Gallwitz odločil za topniško obstreljevanje utrdbe nad vasico Cumieres-le-Mort-Homme, ene od šestih francoskih vasi, popolnoma porušenih v prvi svetovni vojni, ki je zatem niso obnavljali. "Mi smo z vami, junaški bratje iz Trsta in Julijske krajine," tako je sredin Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 naslovil uvodnik, v katerim je strnil brzojavke podpore Primorskemu narodno-osvobodilnemu odboru iz vseh delov Jugoslavije z izrazi solidarnosti tukajšnjemu demokratičnemu prebivalstvu, ki tako odločno vztraja v boju za svoje pravice. Po hudi bolezni je v Trstu na današnji dan leta 1996 umrla senatorka Jeka Gerbec, ki je bila kar tri mandate senatorka. Leta 1986 je tako odgovorila na vprašanje, kdaj bodo pregovorno počasni rimski parlamentarni mlini vzeli v pretres globalni zaščitni zakon: Italijanski parlament je leta 2001 vendarle sprejel zaščitni zakon. Peripetije Kreditne banke Nova Gorica so se končale na današnji dan leta 1996, ko je upravni odbor za sanacijo bank sklenil, da bo po končani sanaciji ostala v okviru Nove kreditne banke Maribor. Niko Trošt, predsednik uprave novogoriške podružnice, je tedaj takole komentiral sklep: Slana v aprilu je bolj nevarna kot poletna toča in suša soparna V Bologni se je na današnji dan leta 1756 rodil kapelnik in baročni skladatelj Giacomo Antonio Perti. Kar 6o let je vodil orkester mestne katedrale in vzgojil celo vrsto skladateljev in dirigentov. Pisal je scensko, sakralno, instrumentalno in vokalno glasbo. Baročni orkester iz Bologne je pod taktirko Paula Faldija posnel Pertijevo simfonijo, prisluhnimo odlomku
V Londonu je na današnji dan leta 1626 umrl filozof, pesnik in državnik Francis Bacon. Najbolj znani sta njegovi knjigi Novi OrganoN in O vrednosti in napredku znanosti. V Kopru se je na današnji dan leta 1656 rodil slikar Francesco Trevisani z vzdevkom Romano. Risanja ga je v rodnem mestu učil oče, arhitekt. Šolal se je v Benetkah. Klasicizem je omehčal z beneškim koloritom in se hitro uveljavil, tudi s pomočjo papeža Klementa XI. Upodabljal je tudi zgodovinske in mitološke prizore, pri čemer velja omeniti Banket Cezarja in Kleopatre. Na današnji dan leta 1916 so enote nemške 6. armade začele obsežno ofenzivo na celotni fronti bitke za Verdun, in sicer na obeh bregovih reke Mose. Kljub taki odločitvi generala Maxa Karla Wilhelma von Gallwitza so se francoski branilci, občasemu popuščanju navkljub, trdno držali na svojih okopih. Nemci so na delu v dolžini 2 kilometrov namestili kar 500 topov, imenovali so jih "težka Breda", vendar so znamenito" koto 304" zasedli komaj 3. maja. Šah so igrali že pred mnogimi stoletji na Kitajskem, v Indiji in Perziji. V 8. stoletju so Arabci zasedli Perzijo, od koder so šah prenesli v Španijo. Najboljši slovenski šahisti so Milan Vidmar, Vasja Pirc, Bruno Parma, Albin Planinc in Stojan Puc, ki se je rodil na današnji dan leta 1921 v Novem mestu. Med letoma 1954 in 1967 je štirikrat osvojil naslov slovenskega prvaka. Z jugoslovansko reprezentanco je osvojil olimpijsko zlato v Dubrovniku leta 1950, velemojster je postal leta 1984, o čemer podrobneje Ivo Bajec: "Iz argumentov primorskega ljudstva za priključitev k Jugoslaviji," tako je torkov Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 naslovil uvodnik, ki ga je zaključil z ugotovitvijo: »Slovenska zemlja s slovenskim ljudstvom je bila leta 1918 krivično dodeljena Italiji. To zgodovinsko krivico je treba popraviti. Z zemljo in ljudstvom se ne da barantati. Tu gre za življenjska vprašanja, tu gre za preizkus demokratičnosti novega sveta." Če se aprila vreme smeje, se bo kisalo kasneje. V Budimpešti se je na današnji dan leta 1906 rodil skladatelj in dirigent Antal Dorati. Oče violinist ga je usmeril v študij glasbe na akademiji Franza Lizsta, že leta 1924 je vodil orkester kraljeve opere rodnega mesta, z londonskimi filharmoniki posnel prvo plošče, od leta 1941 pa je delal v Združenih državah Amerike. Prisluhnimo odlomku uverture k operi Orlando Paladino Josepha Haydna. Lausannskemu komornemu orkestru je na snemanju dirigiral Antal Dorati
Na današnji dan leta 1336 se je v Shahrisabzi, v današnjem Uzbekistanu, rodil mongolski osvajalec Timur-i-Leng (Timurlenk), ki si je podjarmil srednjo Azijo, severno Indijo, Perzijo in velik del Male Azije ter zgradil prestolnico Samarkand. Osvojiti je skušal tudi Evropo, kar so mu preprečili Turki. Bil je okruten osvajalec, iz lobanj žrtev je dal zidati stolpe. V Škednju se je na današnji dan leta 1901 rodil pisatelj in fotograf Karlo Kocjančič. Po maturi v Trstu se je v Ljubljani zaposlil kot urednik socialdemokratskega dnevnika Naprej. Kasneje je delal za Edinost in Jutro ter Slovenski poročevalec. Zatem je vodil fotolaboratorij Severnojadranskega inštituta Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti. Izdal je zbirko Večna plamenica. V nadaljevanju ofenzive v bitki za Verdun so po hudem bombardiranju nemške enote na današnji dan leta 1916 zasedle vasico Béthincourt. Po koncu druge svetovne je bilo po splošnem prepričanju klanja dovolj. Za svetovni mir so ustanovili tudi Organizacijo združenih narodov, vendar zgodovina ni naša učiteljica, sodi avtor knjige omenjene rubrike, Keith Lowe. V Beogradu se je na današnji dan leta 1951 rodil pisatelj Emil Filipčič. Na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani je študiral režijo, vendar se je že kot študent posvetil pisanju. Leta 1979 je izdal roman Grein Vaun, zatem se je posvetil dramam, zaslovel pa je z radijsko satiro Butnskala na Radiu študent, in scenarijem za istoimenski film Francija Slaka, zato prisluhnimo odlomku prve oddaje, avtorju Emilu Filipčiču in igralcu Marku Dergancu. V milanski Scali so na današnji dan leta 1876 z velikim uspehom krstno uprizorili opero "La Gioconda" Amilcara Ponchiellija, zato prisluhnimo odlomku tretjega dejanja Ples ur, ki sta ga posnela orkester in zbor Maggio Musicale Fiorentino pod taktirko Gianandree Gavazzenija
Na današnji dan leta 1506 se je v španski Navarri rodil jezuit in misijonar Frančišek Ksaverij. Kot papeški in kraljevi odposlanec je deloval v Indiji, Malaji, na Molukih ter na Japonskem in Kitajskem. Na današnji dan leta 1871 je umrl avstrijski admiral Wilhelm von Tegetthoff. Proslavil se je v bitki pri Helgolandu leta 1864, še posebej pa dve leti kasneje, v bitki pri Visu, kjer je premagal bistveno močnejše italijansko ladjevje, o čemer podrobneje kustosinja Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu, Bogdana Marinac: "Wolffov urad poroča: Mornariški zrakoplovi so v noči od 5. na 6. aprila, potem ko je bila baterija severno Hulla obmetana z razstrelilnimi bombami in postavljena izven boja, uničili veliko železarno pri Whitbyu s plavži in obsežnimi napravami," tako je na današnji dan leta 1916 petkova Edinost seznanila svoje bralce. Danes voščimo prvi slovenski rektorici Luciji Čok, rojeni Pišot. Rodila se je na današnji dan leta 1941 v Lokavcu, odraščala pa v Kopru. Po končani Filozofski fakulteti je v Kopru sprva poučevala, nato pa je delala na Zavodu za šolstvo, na oddelku Pedagoške akademije, vodila je Znanstveno raziskovalno središče. Leta 2007 je ob koncu mandata rektorice Univerze na Primorskem povedala: Znanstveno se posveča predvsem večjezični vzgoji in multikulturnosti. "Ob odhodu medzavezniške komisije," tako je nedeljski Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 pisal o nameri komisije, da nemudoma odpotuje v London, kjer bo pripravila zaključna poročila in predloge, ki jih predložila namestnikom zunanjih ministrstev. April sedemkrat na dan kmeta s polja spodi./Več kot ima leto dni, se v aprilu vreme spremeni Med zbiralci slovenskih narodnih napevov gre posebno mesto folkloristu in zborovodji Francetu Maroltu. Dolga leta je vodil folklorni in Glasbeno narodopisni inštitut. France Marolt je umrl na današnji dan leta 1951 v Ljubljani. Prisluhnimo sklepnemu odlomku arhivske oddaje, ki jo je ob 20-i obletnici smrti Franceta Marolta pripravil glasbeni urednik Ivan Silič in zgodovinskemu posnetku pesmi Lipa zelenela je pred kulturnim molkom
V bitki za Thapsus, današnji Ras Dimas v Tuniziji, je na današnji dan leta 46 pred našim štetjem vojska desetih legij Julija Cezarja premagala senatorsko vojsko pod poveljstvom Quinta Cecilia Metella Pia Scipiona Nasica in zaveznika Giube I. Mavretanskega. Tako si je Cezar zagotovil prevlado v Afriki in utrdil svojo absolutistično oblast. V Sežani se je na današnji dan leta 1901 rodila igralka Ema Starc. Po izpopolnjevanju na Dunaju je od leta 1924 nastopala v mariborskem Narodnem gledališču, od leta 1941 pa v ljubljanski Drami. V partizanih je bila ena vodilnih igralk Slovenskega narodnega gledališča na osvobojenem ozemlju. Po osvoboditvi je v Trstu nastopala do leta 1960. V arjivu hranimo njeno recitacijo pesmi Marije Mijot: Tatjana Malec je leta 2007 izdala pesniško zbirko Gorečka v spomin na Emo in o njej povedala: Nemški državni zbor je na današnji dan leta 1916 v Berlinu potrdil neomejeno podmorniško vojno, kar je čez leto dni privedlo do vstopa Združenih držav Amerike v prvo svetovno vojno na strani antante in posledično nemški poraz. "Narodnost velike večine prebivalstva, volja slovenskega in hrvatskega ljudstva, izpričana in s krvjo dokumentirana v toku strašne borbe zoper fašistično nasilje, pa tudi volja delovnega italijanskega prebivalstva, lega in prometni položaj ter priroda zemlje - vse vpije, vse to kriči svetu dejstvo: Tukaj je Jugoslavija." Ta citat doktorja Antona Melika je sobotni Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 uokviril na prvi strani. Na Kamnem pri Kobaridu se je na današnji dan leta 1951 rodil slikar in grafik Rudi Skočir. Po končani specialki za slikarstvo na ljubljanski akademiji se je kasneje izpopolnjeval v Parizu. Slike in grafike je razstavljal na 80-ih samostojnih razstavah doma in na tujem, 130 krat pa na skupinskih razstavah in ex temporih. Leta 2002 je v Medani povedal: Če Siksta je polje zeleno, bo letina dobra in zrnje kleno. Quadrofonia je bil poskus glasbene industrije v sedemdesetih letih, ki se zaradi drage predvajalne naprave ni obnesel. Na današnji dan leta 1976 je izšel prvi quadrofonični filmski posnetek "Ladies & Gentlemen the Rolling Stones". Zasedba The Who je tri leta kasneje izdala posnetek rock opere Quadrophenia, mi pa v sedanji stereofonski izvedbi prisluhnimo omenjenemu prvencu "Ladies & Gentlemen the Rolling Stones"
Neveljaven email naslov