Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1929 se je začela takoimenovana ekranska doba. Anglež John Baird, ki se mu je leta 1926 posrečil prvi prenos slike po brzojavni liniji, je čez dve leti v okviru po njem imenovane razvojne družbe prvič poslal sliko iz Londona v New York. S televizijo sta se pri nas prva ukvarjala Mario Osana in baron Anton Codelli. Zanimiva so tudi tedaj predlagana imena za nov izum: telekino, aparat za premikajoče se slike, detektor za daljnovidenje, daljnogledanje, daljnozorstvo... pristali smo pri sposojenki, televiziji.
V prometni nesreči blizu Borlina pri Karlovcu je na današnji dan leta 1939 preminil univerzitetni profesor elektrotehnike, Miroslav Plohl. Podrobnjej o njem Sandi Sitar
V Šentejerneju se je na današnji dan leta 1934 rodil farmacevt in manager Miloš Kovačič. Po maturi v Kranju je v Zagrebu študiral farmacijo in se zaposlil v kranjski lekarni. Po združitvi Leka in Krke v novem podjetju Formis je skrbel za izvoz, po razpadu podjetja je delal v Krki, ki jo je uspešno vodil med letoma 1989 in 2005. V oddaji Intelekta - države srednje in vzhodne Evrope je tako opisal prodor Krke na nekdanje socialistične države
Čeprav je ime Jerko različica imena Hieronim, ki je zloženka iz grških besed 'hieros', pomensko svet, božji in 'onoma', ime, ki označuje tistega, ki ima sveto, od Boga posvečeno ime, ga Pavle Merku izvorno pripisuje imenu Bartolomej, ki je bilo v slovenščino sprejeto kot Jernej. Iz prvinske priimkovne oblike so izpeljani številni priimki, ki pa niso udomačeni na Primorskem, kjer so pogosti priimki: Jerko, Jerkič in Jerončič. Fašistične oblasti so Jerkiča preimenovale v Cherchi, Jerončiča v Geroni.
V normandijskem pristaniškem mestu Saint-Vaast-la-Hougue je na današnji dan leta 1884 umrl pianist in skladatelj Louis Lacombe. Že kot 10-letni deček je zmagal na klavirskem tekmovanju in kasneje študiral na konservatoriju v Parizu, izpopolnjeval pa se je na Dunaju. Čeprav je pisal tudi opere in simfonije ter kantate, so danes najbolj izvajane njegove klavirske skladbe. Prisluhnimo pianistu Phillipu Searaju in Lacambovi uspavanki
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Na današnji dan leta 1929 se je začela takoimenovana ekranska doba. Anglež John Baird, ki se mu je leta 1926 posrečil prvi prenos slike po brzojavni liniji, je čez dve leti v okviru po njem imenovane razvojne družbe prvič poslal sliko iz Londona v New York. S televizijo sta se pri nas prva ukvarjala Mario Osana in baron Anton Codelli. Zanimiva so tudi tedaj predlagana imena za nov izum: telekino, aparat za premikajoče se slike, detektor za daljnovidenje, daljnogledanje, daljnozorstvo... pristali smo pri sposojenki, televiziji.
V prometni nesreči blizu Borlina pri Karlovcu je na današnji dan leta 1939 preminil univerzitetni profesor elektrotehnike, Miroslav Plohl. Podrobnjej o njem Sandi Sitar
V Šentejerneju se je na današnji dan leta 1934 rodil farmacevt in manager Miloš Kovačič. Po maturi v Kranju je v Zagrebu študiral farmacijo in se zaposlil v kranjski lekarni. Po združitvi Leka in Krke v novem podjetju Formis je skrbel za izvoz, po razpadu podjetja je delal v Krki, ki jo je uspešno vodil med letoma 1989 in 2005. V oddaji Intelekta - države srednje in vzhodne Evrope je tako opisal prodor Krke na nekdanje socialistične države
Čeprav je ime Jerko različica imena Hieronim, ki je zloženka iz grških besed 'hieros', pomensko svet, božji in 'onoma', ime, ki označuje tistega, ki ima sveto, od Boga posvečeno ime, ga Pavle Merku izvorno pripisuje imenu Bartolomej, ki je bilo v slovenščino sprejeto kot Jernej. Iz prvinske priimkovne oblike so izpeljani številni priimki, ki pa niso udomačeni na Primorskem, kjer so pogosti priimki: Jerko, Jerkič in Jerončič. Fašistične oblasti so Jerkiča preimenovale v Cherchi, Jerončiča v Geroni.
V normandijskem pristaniškem mestu Saint-Vaast-la-Hougue je na današnji dan leta 1884 umrl pianist in skladatelj Louis Lacombe. Že kot 10-letni deček je zmagal na klavirskem tekmovanju in kasneje študiral na konservatoriju v Parizu, izpopolnjeval pa se je na Dunaju. Čeprav je pisal tudi opere in simfonije ter kantate, so danes najbolj izvajane njegove klavirske skladbe. Prisluhnimo pianistu Phillipu Searaju in Lacambovi uspavanki
V Jasovu pri Košicah se je na današnji dan leta 1801 rodil botanik in minorit Pius Titus Vendel. Kot vojaški duhovnik in profesor botanike je v piranskem frančiškanskem samostanu raziskoval morsko floro in fauno, zlasti alge. Zbirke je poslal šolam, inštitutom in znanstvenikom na Dunaju, v Budimpešti, Trstu, Padovi, na Cresu in v Kopru. "Umor ministrskega predsednika Stürgkha. Morilec storil umor v nerazsodnosti ?" Tako se je na današnji dan leta 1916 na prvi strani spraševala ponedeljkova Edinost in dodala:" Atentator dr. Fric Adler pripada najskrajnejšemu levemu krilu socijalne demokracije, takozvani Liebknechtovi smeri.". Vatikan je na današnji dan leta 1931 sprejel odstop goriškega nadškofa Frančiška Borgie Sedeja, ki se je za ta korak odločil po večletnem pritisku fašističnega režima. Ko so fašisti prepovedali slovenske šole, je Sedej podprl svojo duhovščino, ki je sklenila, da bo verouk v materinem jeziku prenesla v cerkev. Župnijske šole so bile tako do leta 1943 na primorskem edini branik slovenskega jezika. V arhivu hranimo pričevanje predloškega župnika Jožeta Kocjana o ilegalni šoli v Črnem kalu: Primorsko ljudstvo pozdravlja maršala Tita na svojih tleh, tako je na današnji dan leta 1946 sredin Primorski dnevnik pisal o veličastnem sprejemu v Postojni, kjer se je maršal ustavil skupaj z visokimi poljskimi gosti. Sprejel je tudi tržaško delegacijo, ki jo je pozval naj prenesejo someščanom jugoslovansko podporo njihovi pravični borbi za suverenost Trsta. Če bliska ob tramontani, se pripravlja burja./Vinotoka deževanje, grudna vetrov divjanje. V Dresdenu je na današnji dan leta 1806 umrl skladatelj in kapelnik
Na današnji dan leta 1866 so po plebiscitu Beneški Slovenci prešli iz avstrijske v italijansko monarhijo. Prisluhnimo odlomku oddaje Tonija Gomiščka ob 120-letnici izgube pomembnega dela slovenskega etničnega ozemlja: Na današnji dan leta 1906 je umrl eden od utemeljiteljev modernega slikarstva Paul Cezanne. Sprva se je usmeril v impresionizem. Od leta 1879 je živel osamljen v Aixu in tam razvil svoj slog, s katerim je utrl pot modernemu slikarstvu. "Boji v trentinskem ozemlju se razširjajo in postajajo silovitejši. Po večkratnem naskoku se je posrečilo sovražniku, da je mestoma vdrl v naše prednje jarke. Hrabri branitelji tirolskih lovskih polkov so s protisunkom povsod zopet vrgli sovražnika," je na današnji dan leta 1916 pisala tržaška Edinost. Zasedanje tržaške konzulte: Združitev vseh iskrenih demokratov za suvereno ljudsko oblast svobodnega ozemlja. V Trstu se moramo boriti za ljudsko oblast s programom, ki bo v korist meščanom in ki bo uresničil prijateljske zveze z zaledjem, z Jugoslavijo in Italijo, je na današnji dan leta 1946 o zasedanju konzulte pisal torkov Primorski dnevnik. Na današnji dan leta 1971 je v sežanski bolnišnici umrl slikar in muzealec Leo Vilhar. Prve svetovne vojne se je udeležil na soški fronti, kasneje je bil borec za severno mejo. Pred fašisti se je kasneje umaknil v Ljubljano, likovno se je izobraževal v Milanu in Parizu, živel je v Maroku in Alžiriji, kjer je pomagal partizanom. Leta 1947 je postal ravnatelj Notranjskega muzeja v Postojni. Sin Mario se ga je tako spominjal: Tri rose naredijo dež, tri meglice naredijo burjo Spominjamo se na današnji dan leta 1811 v Raidingu na današnjem avstrijskem Gradiščanskem rojenega madžarskega skladatelja in pianista Franza Liszta. Zaslovel je s koncertnimi turnejami, nastopal je tudi v Mariboru in Rogaški Slatini. Tudi skladateljsko se je posvetil klavirju, najbolj znana sta klavirska koncerta in Madžarska rapsodija. Slednjo je posnel Robert Szidon:
Kilič Arslan I., tretji sultan seldžuškega sultanata Rum, je vladal je v času prve križarske vojne in sodeloval v vseh večjih spodadih s križarji. Premagal jih je na današnji dan leta 1096 na otoku Nicea. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1836 rodil izdelovalec orgel Franc Goršič. Postavil jih je kar 66 po Kranjskem, Štajerskem, v Primorju in v Avstriji. Na primorskem so njegove orgle v Dolini, Dutovljah in v Kobaridu. "V Macedoniji je levo krilo Sarrailove armade zopet pričelo napadati. 70. tisoč močni srbski armadi se je, kakor znano, posrečilo vzeti Florino, pridobiti tal prek grške meje proti Bitolju, je pa imela zelo težke izgube. Zato so bile odposlane v podporo znatne francoske sile na levo krilo, katerim so bite dodane tudi angleške specijalne formacije," je na današnji dan leta 1916 pisala sobotna Edinost. Na današnji dan leta 1991 se je končal prvi del umika Jugoslovanske vojske iz Slovenije, ko je proti Tivtu iz koprskega pristanišča odplula šolska ladja Galeb. Tedaj je za našo radijsko postajo poročal Leon Horvatič: V 84. letu starosti je na današnji dan leta 2011 v Ljubljani umrl pesnik, esejist in urednik Tone Pavček. Po diplomi na Pegoški fakulteti je delal kot novinar pri Ljubljanskem dnevniku in Ljudski pravici, na Radioteleviziji, bil je ravnatelj Mladinskega gledališča in urednik Cankarjeve založbe. Zvočnost verza in ritmična izraznost sta posebej pritegnila otroke, omenimo samo Juri Muri v Afriki, Slon v žepu in Besede za sladkosnede. Ob 45 obletnici izida in tretjem ponatisu zbirke Pesmi štirih je tako razpredal o svoji zavezanosti besedi: Če je na sv. Uršule dan lepo, bo za tri dni dež./Dan sv. Uršule si zelje z zeljnika spravi, da ti ga vreme Simona in Jude v nič ne pripravi V Mariboru se je na današnji dan leta 1931 rodil pesnik, prozaist, prevajalec in urednik Kajetan Kovič. Po končanem študiju primerjalne književnosti je delal kot novinar Ljubljanskega dnevnika in Ljudske pravice, zatem pa kot urednik Državne založbe Slovenije. Ob 45 obletnici izida zbirke Pesmi je leta 1998 o jeziku kot temeljnem pesnikovem orodju takole razmišljal ga-11524 Prisluhnimo pesmi iz znamenite Kovičeve pravljice Maček Muri, v izvedbi Nece Falk
Avstrija je leta 1774 vpeljala osnovnošolsko obveznost za vse otroke, "katerih starši ali varuhi ne marajo ali ne morejo vzdrževati domačih učiteljev". Ker pa je bil ta zakon bolj želja, so na današnji dan leta 1781 sprejeli spremembe, po katerih so morali premožni starši odšteti dvojno šolnino, če otroci niso redno hodili v šolo. Revni starši pa so morali opravljati razna javna dela pri zidavi in popravilu šolskih stavb. Trst so z odprtjem soške fronte preplavili številni vojaki, čeprav je zanje veljala prepoved nastanitve v mestu. Istočasno je mesto privabljalo trgovce, begunce s fronte, črnoborzijance, pustolovce, zvodnike in prostitutke. S podaljševanjem trajanja spopadov so se razmere samo še poslabšale. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1941 rodil gospodarstvenik in politik Janez Kocjančič. Že kot študent je leta 1966 postal predsednik tedanje jugoslovanske mladinske organizacije, čez dve leti je postal prvi direktor letalske družbe Adria Airways. Kasneje se je posvetil športu in bil večkrat izvoljen za predsednika Olimpijskega komiteja. Februarja leta 2014 je o zimskih olimpijskih igrah v Sočiju povedal: Po aferi z vstopnicami Janez Kocjančič je avusta leta 2016 v Riu postal vršilec dolžnosti predsednik evropskega olimpijskega komiteja Edvard Kardelj ob povratku iz Pariza: Jugoslavija ne bo podpisala pogodbe, ko ji jo hočejo vsiliti nekateri zavezniki, ki so pozabili dano besedo, je na današnji dan leta 1946 na prvi strani pisal nedeljski Primorski dnevnik. V Ljubljani je na današnji dan leta 2006 umrl slavist in prevajalec Janko Moder. V njegovem opusu, prevajal je iz 20 jezikov, je prek 400 književnih prevodov in prek 200 govorno izvedenih del. Leta 1985 je sestavil Slovenski leksikon novejšega prevajanja ter ga leta 1998 dopolnil z Modrovim zbornikom. Leto prej je Janko Moder tako razmišljal o jeziku v gledališču Burja se tri dni rojeva, tri dni raste in tri dni umira pravi stari istrski pregovor V Londonu je na današnji dan leta 1676 umrl skladatelj in organist Christopher Gibbons. Že oče skladatelj je poskrbel, da je pel v zboru kraljeve kapele westminstrske katedrale, kjer je kasneje postal organist. Pretežni del opusa je seveda liturgične značaja. Prisluhnimo odlomku fantazijske suite, ki jo je posnel ansambel Akademije za staro glasbo pod taktirko Richrada Agarrja:
Trinajstletna vojna se je leta 1466 začela z uporom pruske federacija pod vodstvo Gdanska, Elbinga, Kulma in Toruń proti dominaciji meniško-vojaškega Tevtonskega reda. Končal se je na današnji dan leta 1479 s podpisom Toruńnskega mirovnega sporazuma, po katerem je vzhodna Prusija postala del poljskega kraljestva, vendar se napetosti niso končale, delni samostojni škofije Tevtonskega reda navkljub. V Truškah se je na današnji dan leta 1891 rodil gospodarstvenik Štefan Lovrečič . Po gimanziji v Pazinu se je zaposlil na občini v Dolini. Na dunajski univerzi je vpisal pravo, vendar študija ni končal zaradi mobilizacije med prvo svetovno vojno. Po njej je delal na občini v Marezigah. Fašisti so ga internirali na Sardinijo. Zatem je v Trstu organiziral Zadružno zvezo. Po osvoboditvi je delal pri Bančni zvezi v Trstu, v Kopru je kasneje vodil Gospodarsko in Istrsko banko. Na romunski fonti prve svetovne vojne se je na današnji dan leta 1916 začela druga, šestdnevna bitka za Cobadin, ki si je končala z zmago centralni sil, enote bolgarske tretje armade, ki so zasedle strateško pomembno pristanišče Constanţa. Spomenica tržaških delavcev Kardelju Italijani in Slovani ne bodo nikdar dovolili kolonizacije tržaškega področja, je na današnji dan leta 1946 pisal sobotni Primorski dnevnik o vsebini spomenice, ki so jo tržaški delavci na jeseniški železniški postaji izročili Edvardu Kardelju ob njegovi vrnitvi iz Pariza. V Ljubljani je na današnji dan leta 1986 umrl dramatik, pisatelj in esejist Ivan Mrak. Že v mladosti je zavračal meščanski način življenja in se po gimnaziji odločil za poklic svobodnega umetnika. Prvo črtico Vivat katarina prva je že kot 15-letni fant objavil v časniku Naprej. Izpopolnjeval se je v Zagrebu, Muenchnu, Parizu in Pragi. Po vojni se je posvečal predvsem bilbijskim temam. Leta 1975 je Ivan Mrak posnel recitacijo Prešernovega monologa iz svoje tragedije: V oktobru burja, mraz - januarja sončen čas V Odesi se je na današnji dan leta 1916 rodil pianist Emil Gilels. Po študiju na koservatoriju rodnega mesta začel bogato solistično kariero saj je že kot najstnik zmagal na sovetskem ekmovanju in se presleil v Moskvo, kjer je že leta 1947 začel turneje po zahodni Evropi in kasnej še Združenih držav Amerike. Emil Gilels je posnel tudi Schumanovo Arabesko v C-duru d
Danes se spominjamo začetnika cerkvenega govorništva oziroma homiletike. Baročni pridigar Janez Svetokriški je ime dobil po rojstnem Vipavskem Križu, rojen pa je bil v plemeniti družini kot Tobija Lionelli. Izdal je kar pet debelih zvezkov svojih pridig, imenovanih Sveti priročnik, v jeziku in pravopisu se je naslonil na knjižno tradicijo iz protestantske dobe. Prisluhnimo odlomku znamenitih pridig. Recitira Janez Starina: Na današnji dan leta 1711 je umrl Simon Golja, za katerega zgodovinar Simon Rutar poroča, da je nagovarjal ljudi proti grofu in se s somišljeniki podal na Dunaj k cesarju Leopoldu, da bi se pritožil zoper stiske in krivice podložnikov. Nekatere so zaprli in jih poslali na prisilno delo, Golja pa je srečno ušel. Velja za vodjo tolminskega punta leta 1713, vendar je, po izjavah sina Štefana, umrl že prej. Oba sta literarno upodobljena v Pregljevem Štefanu Golji, Gradnikovih sonetih in Bevkovi Iskri pod pepelom. Na današnji dan leta 1916 se je končala bitka za Le Transloy pri Verdunu na zohodni fronti. Z dodatnimi okrepitvami so enote četrte armde britanskega ekspedicijskega korpusa, francoske šeste in desete armade uspele zasesti pomembne nemške obrambne položaje. V interesu miru in blagostanja Enotna demokratična fronta vseh iskrenih antifašistov za popolno suverenost tržaškega prebivalstva, umik vseh okupacijskih čet, zvezo Tržiča s Trstom proti imperialističnemu vmešavanju, je na današnji dan leta 1946 na prvi strani pisal petkov Primorski dnevnik. Na današnji dan leta 1981 sta tedanji jugoslovanski zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec in italijanski zunanji minister Emilio Colombo odprla mednarodni mejni prehod Vrtojba Štandrež. Prisluhnimo odlomku arhiviranega poročila Tomaža Dimica: Če na dan sv. Luka veter hladi, ni močno vino./Sv. Luka - repo puka./Sv. Luka - sneg osmuka./Na svetega Luko zobamo nešplje Na beneškem otoku Burano se je na današnji dan leta 1706 Baldassare Galuppi. Zaslovel je s komični operami po libretih Carla Goldonija, vendar je še naprej vodil zbor bazilike svetga Marka, pisal liturgično glasbo, oratorije, pa tudi simfonično glasbo. Prisluhnimo odlomku allegra Galuppijeve sonate št. 5 v C-duru in čembalistu Farbriziu Garlli
V bitki pri križišču Nevill zahodno od Durhama so na današnji dan vojaki angleškega kralja Edwarda III. hudo porazili vojsko škotskega kralja Davida II, ki si je odvazal klicu na pomoč francoskega kralja Filipa VI po angleški zasedbi dela severne Francije. Škotskega kralja so ka za 11 let zaprli v londonski Tower, bitka je bila nekakšen uvod v stoletno angleško-francosko vojno. "Na severnem delu fronte so Angleži, kot prejšnje dni, nadaljevali svoje živahno poizvedovalno delovanje. Sommska bitka se nadaljuje. Ponovitev sovražnih napadov severno Somme v veliki širini, kot 12. oktobra, se ni posrečila v našem zapornem ognju. Med Ancro in Morvalom se je popolnoma razvil samo en močan delni napad pri Gueudecourtu," je na današnji dan leta 1916 pisala ponedeljkova Edinost. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1946 v tržaški družini rodil pesnik, dramatik, novinar in publicist Milan Dekleva. Kot pesnik je leta 1971 debutiral z zbirko Mushi mushi, za svojo 13. pesniško zbirko V živi zob leta 2003 prejel Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko. Ob izidu romana Zmagoslavje podgan o Slavku Gromu je povedal: Leta 2005 je Milan Dekleva prejel Prešernova nagrada za življensko delo Maršal Tito ameriškim novinarjem: »Ne moremo podpisati take pogodbe, kakršna je bila sklenjena v Parizu«, je na današnji dan leta 1946 na prvi strani pisal četrtkov Primorski dnevnik, ki je objavil tudi članek z naslovom Svet zunanjih ministrov bo moral skrbno proučiti jugoslovansko odklonilno stališče. Oktober je dober! V Sierpcu se je na današnji dan leta 1916 rodil skladatelj, pedagog in oganist Tadeusz Paciorkiewicz. Po varšavskem konservatoriju je ustanovil glasbeno šol v Plocku, zatem je učil na akademijah v Lodzu in Varšavi, ki so jo kasneje poimenovali po Chopinu. Iz obsežnega opusa kar 380 skladb različnih žanrov prisluhnimo odlomku Adagia in Allegra, ki jo je let 1970 posnel varšavski komorni orkester pod taktirko Karola Teutscha:
Ricimer je bil barbarski vojščak vizogotskega porekla, ki je odrašal na dvoru zahodnorimskega cesarja Valentinjana III. Kot prijatelj rimskega plemiča Giulia Valeria Maggioriana je postal vojaški poveljnik okrnjenega cesarstva. Pri Korziki mu je uspelo premagati floto vizgotskega kralja Generika, na današnii dan leta 456 pa mu je v bitki pri Piacenzi uspelo premagati še vojsko cesarja Avita, tako je postal Maggioriano cesar, po njegovi smrti pa je zavladal v Rimu in dal zgraditi arijansko cerkev Svete Agate. V Solkanu se je na današnji dan leta 1636 rodil latinski pesnik Andrej Batič. Humanioro in filozofijo je končal v Gorici, teologijo pa je študiral na Dunaju, kjer je leta 1660 vstopil v jezuitski red. Po noviciatu je poučeval na gimnaziji v Gradcu. Kot vojaškega spovednika so ga poslali v Carigrad, kjer je posredoval med kristjani in turškim dvorom. Leta 1760 je izdal učno knjigo latinščine za klasične gimnazije. "Bitka na Krasu kaže sorodne poteze z bitko ob Sommi. Vsekakor pa mislimo, da je izključeno, da bi se enako kot na nemški fronti mogla tudi na našem jugozapadu razviti trajna bitka, kajti italijanske moči bi pač ne zadostovale za kaj takega," je na današnji dan leta 1916 pisala nedeljska Edinost. V Trstu se je na današnji dan leta 1921 rodil igralec Albin Penko. Leta 1950 je postal igralec Gledališča Slovenskega Primorja v Kopru, kasneje je igral še v celjskem gledališču. Umrl je prav na svoj 44-i rojstni dan v Kopru. Prisluhnimo Penkovi recitaciji Župančičeve pesmi Vseh živih dan: Gorica mora k Jugoslaviji, tako je na današnji dan leta 1946 torkov Primorski dnevnik naslovil poročilo s plenuma goriškega mestnega odbora Slovensko-italijanske antifašistične unije. Sv. Gal deževen ali suh, prihodnjega leta ovaduh./Sv. Gal je panj čebel ukral./Sv. Gal suhoten oznanjuje, da ob letu suša pripotuje V Buenos Airesu se je na današnji dan leta 1936 rodil pianist skladatelj in umetniški direktor Gerardo Gandini. Kot pianist je nastopal tudi v zadnjem sextetu Astorja Piazzolle. Iz obširnega skladteljskega opusa prisluhnimo odlomku skladbe Nostalgias:
V Cordobi je na današnji dan leta 961 umrl kalif Abd Al Rahman. Bil je zadnji kalif iz sirske dinastije Omajadov. Zavladal je z 22 leti in si pokoril Španijo. Leta 929 je ustanovil Kordovski emirat in se oklical za kalifa, vrhovnega poglavarja muslimanov. V letu 1916 so se razmere in pravila življenja ob fronti zaostrila. Vsakdanjik je bil podvržen strogim vojnim odredbam, kajenje je bilo ob mraku ali ponoči možno le v kakšnem kotu, tudi zvonjenje je bilo prepovedano, v zgodnji jeseni 1916 pa so zvonove pobrali in jih prelili v topove. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1941 rodil režiser in publicist Janez Povše. Od leta 1975 je bil umetniški vodja Primorskega dramskega gledališča v Novi Gorici in srečanja gledališč Alpe Jadran. Leta 1981 se je znova odločil za svobodni poklic. Že kot študent je bil Janez Povše nagrajen za režijske prvence. Kasneje pa se je posvetil pisanju radijskih, televizijskih in lutkovnih iger, scenarijev ter kritik. Gorica mora k Jugoslaviji, tako je na današnji dan leta 1946 torkov Primorski dnevnik naslovil poročilo s plenuma goriškega mestnega odbora Slovensko-italijanske antifašistične unije. Iz Pariza pa je pisal o referendumu, na katerem so Francozi odobrili novo ustavo. Na sveto Terezo pripravi šibo in čakaj, pravi istrski pregovor, saj je bil to nekoč čas lovljenja ptic za prehrano. Danes se spominjamo goriškega slavčka, kot so po izidu njegove prve pesniške zbirke imenovali na današnji dan leta 1844 v Vrsnem pri Kobaridu rojenega Simona Gregorčiča. Po maturi je namesto klasične filologije zaradi družinskih razmer vpisal bogoslovje v Gorici. Poeziji se je posvetil že v gimnaziji, ustvarjalni vrh pa je dosegel med kaplanovanjem. Zbirka Poezije, ki je izšla leta 1882, je bila deležna velike pozornosti in navdušenega sprejema zlasti liberalnih kritikov, obsodil pa jo je Anton Mahnič. Gregorčič je poetično povezal osebno bolečino s čustvovanjem o narodovi usodi. V arhivu hranimo posnetek s proslave ob 120-i obletnici Gregorčičevega rojstva, ki je bila v Kobaridu na današnji dan leta 1964. Za našo radijsko postajo je poročal Miljutin Vesel: Za glasbeno slovo prisluhnimo znameniti Gregorčičevi pesmi Soči, ki nam jo bo zapel Gianni Rijavec:
V Ledinah pri Idriji se je na današnji dan leta 1816 rodil pesnik in zapisovalec ljudskih pesmi Anton Žakelj, rodoljub Ledinski. Narodna in univerzitetna knjižnica hrani rokopis Narodnih kranjskih pesmi, ki jih je priredil leta 1838. V Lindnu pri Hannovru se je na današnji dan leta 1906 rodila filozofinja Hannah Arendt. Pred nacističnim preganjanjem je leta 1933 zbežala v Pariz, kasneje v Združene države Amerike. Leta 1961 je napisala odmevno razpravo o sojenju Adolfu Eichmannu, o tem podrobneje Vlasta Jalušič: "Proti barvni sestavi naše trobojnice se v dokaz nje nedopustnosti rado naglaša to, da je istovetna z rusko zastavo, a Rusija da je danes naša sovražnica. Zastave kraljevine Romunske, ki je danes tudi naša sovražnica, so zlato-modro-rdeče, torej prav tistih barv, s katerimi so hoteli nekaterniki na Kranjskem nadomestiti naše barve, češ, da so te ruske!" je na današnji dan leta 1916 pisala sobotna Edinost. V Temnici se je na današnji dan leta 1946 rodil sociolog Vojko Antončič. Po diplomi na Fakulteti za sociologijo, politologijo in novinarstvo je doktoriral na zagrebški Filozofski fakulteti. Delal je Inštitutu za sociologijo. Leta 2003 je postal predsednik Računskega sodišča, čez leto član Evropskega računskega sodišča. Leta 2013 je kot predsednik nadzornega sveta Cimosa v pogovoru z Jasno Preskar tako opisal korake reševanja podjetja: Gorica mora k Jugoslaviji, tako je na današnji dan leta 1946 torkov Primorski dnevnik naslovil poročilo s plenuma goriškega mestnega odbora Slovensko-italijanske antifašistične unije. V Ljubljani je na današnji dan leta 1986 umrl kritik, esejist, gledališčnik in urednik Bojan Štih. Po vojni je doštudiral in urejal Naše razglede. Bil je direktor Triglav filma in ravnatelj Drame. V arhivu hranimo Štihovo izjavo iz leta 1983, ko je sodeloval na okrogli mizi o monodrami na Slovenskem Če se drevje zgodaj obleti, polje ob letu dobro rodi. V Birminghamu se je na današnji dan leta 1926 odil skladatelj, aranžer in eden od pionirejv rock and roll glasbe Bill Justis. Od leta 1951 je v Memphis za založbo Sun record posnel veliko uspešnic tudi znamenito Raunchy, za katero je prejel nagrado Grammy:
Avstrijski cesar Jožef II. je na današnji dan leta 1781 izdal tolerančni patent, s katerim je pripadnikom drugih krščanskih veroizpovedi - protestantom, kalvinistom in pravoslavnim v habsburški monarhiji dovolil versko svobodo in zasebno bogoslužje. Na današnji dan leta 1911 se je v Travniku rodil novinar in publicist Drago Košmrlj. Kot študent Filozofske fakultete je bil med vodilnimi člani društva Njiva in zaradi tega večkrat zaprt. Februarja 1942 so ga Italijani internirali v Gonars. Zatem je postal komisar bataljona Gregorčičeve in Bazoviške brigade, s katerima se je udeležil zaključnih bojev za Trst, o čemer je povedal:.Bil je urednik Radia Jugoslavije , od leta 1977 pa je delal na slovenski televiziji . V Ljubljani se je na današnji dan leta 1916 rodil igralec Polde Dežman. Nastopati je začel že kot dijak v Mrakovi igralski skupini. Bil je član gralske skupine 9. korpusa. V arhivu hranimo posnetek nastopa skupine v Cerknem iz leta 1961 na proslavi 20. obletnice vstaje. Prisluhnimo odlomku: Po osvoboditvi je Polde Dežman igral v Trstu, Ljubljani in na Ptuju, kariero pa je sklenil kot ravnatelj Lutkovnega gledališča v Ljubljani. "Tretji dan velikih pehotnih bojev na južnein krilu primorske fronte so naše čete vzdržale sovražni naval. Vzhodno in južno Opatjega sela je sovražnik pridobil tal. Južno do morja je ponovno vdrl v posamezne kose fronte, a je bil vedno zopet vržen iz njih," tako je petkova Edinost poročla o sklepnem dnevu osme italijanske ofenzive na soški fronti. Zadnji dnevi pariške mirovne konference razpravljanje o Madžarski. Jugoslovanski delegat Moša Pijade je še enkrat ponovil, da Jugoslavija ne bo podpisala mirovne pogodbe z Italijo, je na današnji dan leta 1946 pisal nedeljski Primorski dnevnik. Če listje hitro odleti, vsak naj zime se boji. V Pittsburghu se je na današnji dan leta 1926 rodil jazzovski kontrabasist Raymond Matthews - Ray Brown. V rodnem mestu se je že kot otrok učil igranja na klavir, pritegnil ga je jazz, pridružil se je najprej amaterskim, zatem pa še poklicnim ansamblom. Po poroki s pevko Ello Fitzgerald je skrbel za njene turneje in jo tudi glasbeno spremljal. Prisluhnimo skladbi Winter Wonderland:
V Krnu se je na današnji dan leta 1851 rodil zgodovinar, arheolog in zemljepisec Simon Rutar. Kot profesor je služboval na srednjih šolah, kot asistent v splitskem muzeju, bil pa je tudi konzervator za Kranjsko. Iz njegove bogate zapuščine so pomembne zlasti obširne pokrajinske in zgodovinske monografije Primorske: Zgodovina Tolminskega, Goriško, Trst in Istra ter Beneška Slovenija. Podrobneje o njem Branko Marušič: V Trstu se je na današnji dan leta 1916 rodil fotoreporter Mario Magajna. Že kot srednješolec se je začel ljubiteljsko ukvarjati s fotografijo, kmalu zatem je delo dobil v tržaškem fotolaboratoriju. Kot aktivist Osvobodilne fronte je fotografiral prihod jugoslovanske vojske v Trst in od tedaj polnih 40 let dnevno beležil tržaško kroniko. Leta 1983 je v zbirki Jadranski koledar izšla njegova knjiga Trst v črnobelem, o kateri je povedal: Italijanska vojska je na soški na današnji dan leta 1916 končala 8. ofenzivo. Glavna italijanska cilja sta bila Fajti hrib in Trstelj. Na štiri kilometrskem širokem bojišču je italijanska vojska poslala v napad kar 46.000 mož, tako da so potisnili branilce na drugo črto med Lokvico, Hudim Logom in Lukatičem, vzhodno od Gorice pa je padel vrh Šobra. Razen osvojitve Nove vasi in nekaj ozemlja na Krasu napadalci niso dosegli pomembnejših ciljev 5 km od morja, tako je na današnji dan leta 1946 sobotni Primorski dnevnik naslovil uvodnik s sklepno mislijo: »Zadržati slovenski narod pet kilometrov od morja, odvzeti mu njegova naravna gospodarska, prometna in kulturna središča, so nenaravne rešitve, ki se lahko uveljavijo samo s silo.« Dež, mraz in sneg čuti živina, če nerada pašnik zapusti. V kalifornijskem Newhallu je na današnji dan leta 1971 umrl Vincent Eugene Cradock - rockovska zvezda Gene Vincent. Odraščal je v Virginiji ob ritmih bluesa in gospela. Bil je poklicni mornar v Koreji, po motociklističnih nesrečah se je leta 1956 tudi poklicno zapisal glasbi. Uspešnica Be-Bop-A-Lula mu je omogočila pogodbo z založbo Capitol records, zato ji prisluhnimo:
V odločilni bitki med reformiranimi in katoliškimi kantoni je na današnji dan leta 1531 umrl švicarski humanist in verski reformator Huldrych Zwingli, na katerega sta močno vplivala Erazem Rotterdamski in Martin Luther. V Pulju se je na današnji dan leta 1911 rodil politik Ivan Stari. Po končani ladjedelniški šoli v rodnem mestu je deloval v Narodni delavski organizaciji. Med prvo svetovno vojno je na Dunaju končal podoficirsko šolo. Po italijanski zasedbi je v Pulju deloval v liberalnem taboru istrskih Hrvatov, ki je sodeloval v političnem društvu Edinost, to pa je kot Jugoslovanska nacionalna stranka nastopilo na parlamentarnih volitvah leta 1921. Ivan Stari je zatem urejal Naša slogo, Narodni gospodar in Mladi Istranin, vodil pa je tudi Istrsko posojilnico. "Ob Kanalu in južno Yperna živahno topovsko in patruljsko delovanje. Na sommski fronti se je nadaljevala velika bitka ob še povečanih sovražnih naporih. Vsi napadi na 25 km široki fronti odbiti. Pred Verdunom narašča topovski ogenj," tako je na današnji dan leta 1916 o ofenzivi antante na zahodni fronti poročala sredina Edinost V Mostecu pri Brežicah se je na današnji dan leta 1926 rodil akademik, jezikoslovec Jože Toporišič. Po končani gimnaziji so ga nacisti izgnali v Šlezijo, tako da je šele leta 1952 diplomiral iz slovenskega in ruskega jezika na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1963 doktoriral. Po diplomi je bil lektor za slovenščino na zagrebški univerzi, leta 1965 je postal znanstveni sodelavec v fonetičnem laboratoriju Filozofske fakultete, kjer je predaval slovenski jezik in kasneje postal predstojnik katedre za slovenski knjižni jezik in stilistiko. Redno je sodeloval na Škrabčevih dnevih v Novi Gorici. Teme petega simpozija je tako opredelil: Ljudstvo močnejše od vseh imperialističnih naklepov, tako je na današnji dan leta 1946 petkov Primorski dnevnik naslovil uvodnik, ki ga je sklenil z mislijo Edvarda Kardelja:« Sila, ki izvira iz globine ljudskih množic, je silnejša kakor vsi sklepi za zeleno mizo in vsi poskusi, da bi se ohranilo nekaj, kar ni pravično.« Če listje hitro odleti, vsak naj se zime boji V Pittsburghu je na današnji dan leta 1996 v 74 letu starosti umrl jazz pianist Johnny Costa. Kot otrok je igral harmoniko in se šele kot srednješolec na pobudo učitelja glasbe odločil za klavir ter diplomiral na univerzi Carnegie Mellon in se zatem posvetl koncertiranju z velkani ameriškega jazza, ki so mu nadeli nadimek Mozart jazzovskega klavirja, zato mu velja prisluhniti v skladbi posneti leta 1986 z naslovom Won't You be My Neighbor?
Na današnji dan leta 786 se je rodil 52 japonski cesar Saga, ki se odlikoval kot izvrsten kaligraf, bil pa je tudi prvi japonski cesar, ki je na dvoru uvedel čajne obrede, ukinil smrtno kazen. Na današnji dan leta 1861 se je rodil norveški polarni raziskovalec in profesor oceanografije Fridtjof Nansen. Raziskoval je na Grenladiji in v Severnem Ledenem morju. Leta 1905 je sodeloval na pogajanjih za odcepitev Norveške od Švedske, zatem je bil diplomat. Na njegovo pobudo so leta 1922 v Ženevi podpisali konvencijo o beguncih. Leta 1922 je prejel Nobelovo nagrado za mir. V arhivu hranimo Nansenov govor na komemoraciji preminulega raziskovalca Roalda Amudsena iz leta 1928: "Delovanje sovražne artiljerije in minovk na južnem delu primorske fronte se nadaljuje. Italijansko pehoto, ki ie na kraški planoti južno Nove vasi in v goriškem odseku proti Sv. Katarini poizkušala napasti, smo zavrnili z zapornim ogenjem," tako je na današnji dan leta 1916 torkova Edinost prenela uradno sporočilo z Dunaja o poteku osme italijanske ofenzive na soški fronti. V Ljubljani je na današnji dan leta 1941 umrl pravni zgodovinar in profesor kazenskega prava Metod Dolenc. Po ljudski šoli v rodnem Slapu pri Vipavi je gimnazijo obiskoval v Ljubljani in Novem mestu, kamor se je po prvi svetovni vojni preselila družina. Na Dunaju je končal pravo in se zaposlil na novomeškem okrožnem sodišču. Zatem je delal v Gradcu, po vojni pa na višjem deželnem sodišču v Ljubljani, kjer je postal profesor kazenskega prava na novoustanovljeni univerzi, kasneje tudi rektor. Napisal je kar 190 knjig in razprav s področja kazenskega prava. Ob povratku naših delegatov iz Pariza Primorsko ljudstvo se bo borilo brez prestanka za svojo svobodo in demokratične pravice, je na današnji dan leta 1946 pisal četrtkov Primorski dnevnik. Vreme vinotoka je aprilu za preroka. V Hamburgu se je na današnji dan leta 1876 rodil skladatelj, aranžer in glasbeni kritik Walter Niemann. Z Engelbert Humperdinck sta bila sošolca na konservatoriju v Leipzigu. Iz raznolikega skladateljskega opusa prisluhnimo odlomku Klavirske sonate v a-molu v izvedbi pianista Nielsa Kjolhede:
Na pobudo kralja Sejonga Velikega so korejski učenjaki izdelali pisavo, ko se je od kitajske razlikovala po fonetičnem značaju simbolov. Korejci še danes praznujejo dan pisave Hangul, ki je bila objavljena na današnji dan leta 1446. Danes se spominjamo prvega grškega predsednika. Na današnji dan leta 1831 je v Atenah umrl Joannis Antonios Kapodistrias. O njegovem življenju in rodovnimi povezavami s Koprom podrobneje zgodovinar Salvator Žitko: Italijanska vojska je na današnji dan leta 1916 sprožila osmo soško bitko. Glavna italijanska cilja sta bila Fajti hrib in Trstelj. Na štiri kilometrskem širokem bojišču je italijanska vojska poslala v napad kar 46.000 mož, tako da so potisnili branilce na drugo črto med Lokvico, Hudim Logom in Lukatičem, vzhodno od Gorice pa je padel vrh Šobra. Razen osvojitve Nove vasi in nekaj ozemlja na Krasu napadalci niso dosegli pomembnejših ciljev Kardelj pred plenumom konference: Jugoslavije ne podpiše pogodbe na podlagi dosedanjih sklepov mirovne konference. Sklep o tržaškem statutu je bil sprejet v nasprotju z etničnim načelom, je na današnji dan leta 1946 pisal sredin Primorski dnevnik Druga oktobrska nedelja je v tržaškem zalivu že 48 let v znamenju jadralske regate Barkovljanke. Prvo slovensko slavje sega v leto 1994, ko je na Fanaticu zmagal Dušan Puh. Mitja Kosmina, ki mu je zatem uspelo trikratno slavje z Gaio legend, je bil takrat z Gaio drugi. Z Justinovo velikanko Maksi Jeno mu je po večno drugem mestu veliki met uspel leta 2009, ko je v pogovoru z Iztokom Novakom povedal: Se nerado listje obleti, vsak se zime naj boji V Velikovu pri Karlovih varih se je na današnji dan leta 1766 rodil skladatelj in muzikolog Bedřich Diviš Weber. V Pragi je študiral folozofijo in pravo in postal Mozartov odvetnik, v zgodovino se je zapisal tudi kot prvi ravnatelj praškega konservatorija. Iz raznolikega skladateljskega opusa prisluhnimo odlomku variacijam v F-duru za trobento in orkester, ki so jo posneli solist Niklas Eklund in švedski komorni orkester pod taktirko Roya Goodmana:
Na današnji dan leta 976 je umrla hrvaška kraljica Jelena Slavna. Po smrti moža Mihajla Krešimira II. je dobro leto dni vladala ko tregentkinja mladoletnega sina Stjepana. V Solinu je dala zgraditi baziliko s kraljevskimi sarkofagi, kjer so jo tudi pokopali, o čemer priča leta 1898 odkriti epitaf. Nemški frizer Karl Ludwig Messler je na današnji dan leta 1906 predstavil prvo trajno pričesko. Postopek je trajal kar šest ur. Na gričevju ob reki Ancre se je na zahodni fronti prve svetovne vojne zgodaj zjutraj na današnji dan leta 1916 začel drugi napad 8 kanadskih bataljonov na nemško obrambno črto, imenovano Regina Trench. 22 letni vojak James Richardson, je obstreljevanju navkljub z dudami pozival soborce v napad, vendar je kasneje tega dne prestreljen obležal mrtev, skupaj s tisoč 364 soborci. Zasedanje plenuma konference Manuilski: Združene države Amerike in Velika Britanija nočejo upoštevati upravičenih jugoslovanskih zahtev o Julijski krajini in Trstu, tako je o nedeljskem poteku pariške mirovne konference pisal torkov Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946. Na današnji dan leta 1991 je prenehala veljati brionska deklaracija, ki je po osamosvojitveni vojni za tri mesece zamrznila osamosvojitvene ukrepe. Slovenska vlada je sklenila, da mora zadnji vojak jugoslovanske vojske zapustiti ozemlje Slovenije do 18. oktobra, ko so začeli veljati vsi osamosvojitveni zakoni. O tem hranimo pričevanje Janeza Drnovška: Na mejnih prehodih s Hrvaško je začel veljati nov, meddržavni režim. Avstrija je kot prva sosednja država priznala slovenske potne liste. Na svetega Reparta je vsaka oljka naoljena. Na današnji dan leta 2001 je v Trstu umrl pevovodja in glasbeni pedagog Ignacij Ota. Na Glasbeni matici v Trstu študiral klavir in harmonijo, zatem je v Ljubljani kompozicijo je študiral na Akademiji pri Blažu Arniču in Alojzu Srebotnjaku. Od leta 1956 je vodil dolinski pevski zbor Valentina Vodnika in moški zbor Vasilij Mirk Prosek-Kontovel. Bil je med pobudniki ustanovitve revije Primorska poje, o čemer je ob 30. obletnici vodenja dolinskega zbora povedal: Prisluhnimo Otovi priredbi tržaške narodne Kej me beš tako zamjeru, ki jo je pevski zbor Primorsko Mačkovlje:
Po izračunih judovskih učenjakov, ki jih je vodil rabin Hitel, naj bi se po navedbah svetega pisma in Talmuda, na današnji dan leta 3 tisoč 761 pred našim štetjem začel judovski koledar. Za leto uporabljajo oznako anno mundi.Tudi drugi koledarji temeljijo na verskem izročilu: za islam se je še zdaj veljavno štetje časa začelo z begom preroka Mohameda iz Meke v Medino 15. julija 622 po Kristusu. Budisti svojo dobo začenjajo z Budovo smrtjo 544 let po Kristusu. Medtem ko so na današnji dan leta 1916 nemške podmornice U-53 pred Newportom v mednarodnih vodah potopile 9 trgovskih ladij je sobotna Edinost objavila tudi poziv: "Za ustanovljenje poljedelskih kolonij za vojne invalide u Istri. Istrani! Pospešujte in podpirajte drage volje in velikodušno to človekoljubno in patrijotično namero!. Prispevke bo pošiljati deželni upravni komisiji mejne grofije Istre v Poreču. " V Ljubljani se je na današnji dan leta 1941 rodila slikarka in grafičarka Metka Krašovec. Po diplomi leta 1964 je na Akademiji likovnih umetnosti končala še specialko pri Gabrijelu Stupici, izpopolnjevala se je še v Londonu in v Združenih državah Amerike. Posvečala se je tudi knjižni opremi in zatem delala kot profesorica slikarstva na akademiji. O ciklu cipres v akvarelu je po razstavi v koprski Meduzi leta 2006 povedala: Sedmega oktobra 1991, potem ko je v skladu z brionskim sporazumom pretekel trimesečni moratorij na uveljavljanje osamosvojitvenih sklepov, je tedanja skupščina Republike Slovenije sprejela zakon o denarni enoti, s katerim je uvedla tolar. Z novim letom 2007 pa je evro v Sloveniji zamenjal tolar. Oče tolarja, nekdanji guverner Narodne banke Slovenije France Arhar, se je od te denarne enote tako poslovil: Kadar drevje pozno listje sleče, huda zima bliža se preteče/Vreme vinotoka je aprilu za preroka V Milanu se je na današnji dan leta 1926 rodil pianist in skladatelj Marcello Abado. Po končanem konservatoriju rodnega mesta se je posvetil koncertiranju, zatem pa pedagoškemu delu, ko je vodil konenservatorije v Piacenzi, Pesaru in Milanu. Skladateljski opus je posvetil klavirju in simfonični glasbi. Prijatelju Giovanniju Carmassiju je posvetil kanonično raziskavo za šest glasov, iz katere prisluhnimo odlomku:
Spominjamo se ameriškega izumitelja in podjetnika Georga Westinghousa, ki se je rodil na današnji dan leta 1846. Zaslovel je z zračnimi zavorami za lokomotive. V sporu z Edisonom je podprl Teslov izmenični tok in v elektrarni na Niagari uporabil Teslov generator za izmenični tok. Njegovo podjetje je kmalu postalo eno najbolj donosnih v vsej zgodovini kapitalizma. V kraju Dolnja težka voda se je na današnji dan leta 1896 rodil gledališki igralec in pedagog Ivan Cesar. Po maturi v Novem mestu je delal kot železniški uradnik in amatersko nastopal. Poklicni debut je imel v Drami leta 1921 kot Debeli človek v Cankarjevem Pohujšanju. Po drugi svetovni vojni je dosegel mojstrstvo pri oblikovanju stisk življenjskih poražencev, posebej je blestel v Mullerjevi drami Smrt trgovskega potnika, zato prisluhnimo odlomku radijske igre: Leta 1948 je Ivan Cesar prejel Prešernovo nagrado. "Italijanski napad proti našim postojankam na komenski planoti se je pričel. Prvi proti Opatjemu selu naperjeni sunek se je izjalovil," je na današnji dan leta 1916 pisala petkova Edinost, ki je novici dodala še podrobnost: "pripominjamo, da čitamo v poročilu našega generalnega štaba,kakor so ga priobčili nemški listi, na primer »Grazer Tagespost«, »Zeit« in drugi, vkljub znanemu ukazu vrhovnega armadnega poveljništva, da se morajo imena krajev na Primorskem, kjer bivajo Slovenci v pretežni večini imenovati s slovenskimi imeni, ne pa z italijanskimi.» Trst še vedno osrednje vprašanje konference, tako je nedeljski Primorski dnevnik naslovil poročilo iz Pariza v okvirčku pa objavil misel Joža Vilfana: "Danes smo priče paradoksa, da se v Nemčiji izvajajo svobodne volitve, medtem ko jih v svobodnem antifašističnemu Trstu ni in se tržaško ljudstvo odriva v opozicijo." Na svetega Bruna zaradi vremena najprej zapri vrata, saj nosi s seboj močan veter. V Opatiji se je na današnji dan leta 1936 rodila pevka in skladateljica zabavne glasbe Beti Jurkovič. V Opatiji je bil po zgledu San Rema prvi festival zabavne glasbe že leta 1958. Beti Jurkovič, ki je sodelovala tudi na festivalih Slovenske popevke na Bledu in kasneje v Ljubljani, je bila tedaj že slavna, plošče je snemala tudi za nemško založbo Polydor. Na Bledu je s Stanetom Mancinijem zapela prvo slovensko zmagovalno popevko Mandolina, sledile so še uspešnice Vozi me vlak v daljave, Jesenski dež ter Zvončki in trobentice, ki ji bomo sedaj prisluhnili:
V Bodfeldu je na današnji dan leta 1056 Henry III, cesar Svetega rimskega cesarstva iz salijske dinastije, ki je je zapletla v investiturni boj s papežem. Na današnji dan leta 1916 se je končala Flămândska bitka. 2. romunska ramada je prečkala Donavo, da bi razbremenila pristisk nemških enot pod poveljstvom generala Augusta von Mackensena na jugu Romunije. Čeprav so bile romunske sile močnejše jih je nemška donavska vojna mornarica zaustavila. "Sprašujem se, ali je to - da je človek, miren kot jaz, imel tako pustolovsko življenje - treba pripisati temu, da je življenje izreden čudež," je znana misel na današnji dan leta 1936 v Pragi rojenega politka, dramatika in pisatelja Vaclava Havla. Bogato družino so leta 1948 razlastninili, pozneje pa je končal večerno šolo in delal kot odrski delavec v gledališčih. Po praški pomladi leta 1968 so ga zaprli, kasneje je postal soavtor manifesta človekovih pravic Listine 77, sledila je nova aretacija kot uvod v žametno revolucijo, leta 1989 je bil soglasno izvoljen za predsednika Češkoslovaške, leta 1993 pa za prvega češkega predsednika, ki je čez leto dni 1994 je Vaclav havel z Arpadom Genzom in Milanom Kučan obiskal kobariški muzej, o čemer je poročal Tomaž Dimic: Pospešeno delo na pariški konferenci Kljub ogromnim žrtvam Jugoslavije skušata ameriška in angleška delegacija znižati njene upravičene reparacijske zahteve in ščitita napadalca, je na današnji dan leta 1946 na prvi strani pisal sobotni Primorski dnevnik. Danes se spominjamo londonskega memoranduma, pomembnega zgodovinskega mejnika Primorske, ki je pomenil sicer kompromisno rešitev tržaškega vprašanja. Pomemben del memoranduma je Posebni statut, ki obojestransko zagotavljal narodnostne pravice manjšin. V arhivu hranimo pričevanje Jožeta Korena, urednika Primorskega dnevnika, o napetih razmerah v Trstu pred podpisom memoranduma: Če se blizu debla list obleta, dobro letino obeta Končajmo z voščilom na današnji dan leta 1951 rojenemu Bobu Geldofu, rockerju in organizatorju znamenitega solidarnostnega koncerta za pomoč lačnim v svetu. Zapel bo uspešnico The great song of indifference:
Na današnji dan leta 1565 je v Tuebingenu umrl Peter Pavel Vergerij mlajši, koprski škof, pravnik, verski reformator in sodelavec Primoža Trubarja. Zgodovinarka Francka Premk je tako opisala nova dognanja o njunem sodelovanju: "Človek, ki se nikoli ni smejal" - tako so opisovali znamenitega ameriškega komika Busterja Keatona, ki se je rodil na današnji dan leta 1896. Posnel je številne neme filmske komedije, med katerimi je najbolj znana General. V Grahovem ob Bači se je na današnji dan leta 1916 rodil sodnik Svetozar Polič. Že kot študent se je pridružil partizanom. Kot eden najmljaših udeležencev drugega zasedanja Avnoja se je tako spominjal tega zgodovinskega dogodka: Po študiju prava je Svetozar Polič delal v zvezni vladi, kot sodnik pa v Ljubljani in Kopru, leta 1979 je postal sodnik Vrhovnega sodišča. Bil je prvi predsednik Slovenskega sodniškega društva, od leta 1981 univerzitetni predavatelj. "Danes slavi naš cesar sedeminosemdesetič svoj god. Z vsemi drugimi narodi monarhije se Mu ob tej priliki klanja tudi naš slovenski narod, posebno pa naš slovenski narod tu v našem solnčnem Primorju, ob obali sinje Adrije, najkrasnejšega bisera v njegovi cesarski kroni, posebno pa nas tu doli, ki kot Njegovi najzvestejši v viharnem gromu sovražnih topov čakamo, da nam iz Njegovih rok posije s slavno zmago pravica." Tako čestitko je na prvi strani na današnji dan leta 1916 objavila sredina Edinost. Statut tržaškega ozemlja vsebuje odločbe, ki spreminjajo Trst v kolonijo od Varnostnega sveta postavljenega guvernerja, je na današnji dan leta 1946 iz Pariza pisal petkov Primorski dnevnik, saj četrta točka statuta določa, da lahko pravice guvernerja omejijo oblast Ljudske skupščine in vlade. Glavna naloga guvernerja pa je skrb za vzdrževanje javnega reda in varnosti ter vodstvo zunanjih zadev. Če vinotoka mraz in burja brije, prosinca in svečana sonce sije. V Havani se je na današnji dan leta 1961 rodil pevec in tekstopisec Juan Francisco Secada Martínez, bolj znan kot pop pevec Jon Secada. Kot študent se je najprej posvetil jazzu, po diplomi iz jazz petja pa ga je kot spremljevalni vokal najela Gloria Estefan. Zanjo je napisal več uspešnic, leta 1992 je svojo prvo ploščo prodal v šestmilijonski nakladi, kasneje je prodal 20 milijonov plošč. Prisluhnimo Secadovi prvi uspešnici Just another day:
Neveljaven email naslov