Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Herman Koroški Slovan Dalmatinski, filozof, astronom, astrolog, matematik, meteorolog, prevajalec in pisatelj se je rodil okoli 1100, verjetno na Korčuli ali v Istri. Arabsko znanost je proučeval v Carigradu in Damasku in velja za avtorja prvega prevoda Korana.
V Baden Badnu je na današnji dan leta 1910 umrl bakteriolog Robert Koch. Na podlagi poskusov z antraksom je gotovil, da določen mikroorganizem povzroča določeno bolezen. Metodo je izpopolnil na primerih tuberkoloze in kolere. Leta 1905 je prejel Nobelovo nagrado za medicino in fiziologijo. Po njem se imenuje tudi inštitut v Berlinu, ki se ukvarja z raziskovanjem in nadzorom nalezljivih bolezni.
Avstrogrski maršal Svetozar Borojevič von Bojna je 27. maja leta 1915 postal poveljnik 5. armade na meji z Italijo in se odločil, da bo Italijane ustavil že na Soči, medtem ko je dunajsko poveljstvo predlagalo fronto na Savi. S svojimi enotami je Borojević uspešno odbil enajst italijanskih ofenziv, kar mu je prineslo neuradni naziv »Soški vitez«.
Nedeljski Primorski dnevnik je 27. maja 1945 poročal: "Prestolnica federativne Slovenije, svobodna Ljubljana, je sprejela visokega gosta - maršala Jugoslavije, Josipa Broza Tita. Organi zavezniške vojne policije in bivše koroške hitlerjevske vlade zapirajo slovenske rodoljube v Celovcu, kjer so obkolili hišo, v kateri se nahajajo prostori koroškega pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora."
Gradíšče nad Prvačino je gručasto naselje v Spodnji Vipavski dolini. Občnoimenski pomen slovenske besede gradíšče je mesto, kjer stoji ali je stal grad, grajsko obzidje, za starejše obdobje velja tudi pomen "s koli ograjeno utrjeno mesto, navadno na hribu".
V Nici je na današnji dan leta 1840 umrl italijanski violinist in skladatelj Niccolo Paganini. Bil je violinski samouk, s svojim virtuoznim igranjem pa si je prislužil naziv "Vražji goslač". Dosegel je nov blesk violinske igre. Ustvaril pa je tudi številne koncerte, sonate, capriccie in druga dela. Paganinijev Cantabile v d-duru je posnel tudi violinist Stefan Milenkovič
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Herman Koroški Slovan Dalmatinski, filozof, astronom, astrolog, matematik, meteorolog, prevajalec in pisatelj se je rodil okoli 1100, verjetno na Korčuli ali v Istri. Arabsko znanost je proučeval v Carigradu in Damasku in velja za avtorja prvega prevoda Korana.
V Baden Badnu je na današnji dan leta 1910 umrl bakteriolog Robert Koch. Na podlagi poskusov z antraksom je gotovil, da določen mikroorganizem povzroča določeno bolezen. Metodo je izpopolnil na primerih tuberkoloze in kolere. Leta 1905 je prejel Nobelovo nagrado za medicino in fiziologijo. Po njem se imenuje tudi inštitut v Berlinu, ki se ukvarja z raziskovanjem in nadzorom nalezljivih bolezni.
Avstrogrski maršal Svetozar Borojevič von Bojna je 27. maja leta 1915 postal poveljnik 5. armade na meji z Italijo in se odločil, da bo Italijane ustavil že na Soči, medtem ko je dunajsko poveljstvo predlagalo fronto na Savi. S svojimi enotami je Borojević uspešno odbil enajst italijanskih ofenziv, kar mu je prineslo neuradni naziv »Soški vitez«.
Nedeljski Primorski dnevnik je 27. maja 1945 poročal: "Prestolnica federativne Slovenije, svobodna Ljubljana, je sprejela visokega gosta - maršala Jugoslavije, Josipa Broza Tita. Organi zavezniške vojne policije in bivše koroške hitlerjevske vlade zapirajo slovenske rodoljube v Celovcu, kjer so obkolili hišo, v kateri se nahajajo prostori koroškega pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora."
Gradíšče nad Prvačino je gručasto naselje v Spodnji Vipavski dolini. Občnoimenski pomen slovenske besede gradíšče je mesto, kjer stoji ali je stal grad, grajsko obzidje, za starejše obdobje velja tudi pomen "s koli ograjeno utrjeno mesto, navadno na hribu".
V Nici je na današnji dan leta 1840 umrl italijanski violinist in skladatelj Niccolo Paganini. Bil je violinski samouk, s svojim virtuoznim igranjem pa si je prislužil naziv "Vražji goslač". Dosegel je nov blesk violinske igre. Ustvaril pa je tudi številne koncerte, sonate, capriccie in druga dela. Paganinijev Cantabile v d-duru je posnel tudi violinist Stefan Milenkovič
V Benetkah je na današnji dan leta 1636 umrl znani koprski zdravnik Santorio Santori. Izumil je termometer, higrometer in vrsto naprav, ki jih je uporabljal pri svojih diagnozah in terapijah. S praktičnimi meritvami je postavil temelje fiziologije metabolizma. Oddajo o znanem Koprčanu je pripravila Ida Kogej. Prisluhnimo odlomku: Na današnji dan leta 1880 se je v Ljubljani rodil sodar, uradnik in politik Albin Prepeluh. Že leta 1898 je stopil v sodno službo in leta 1911 izdal priročnik O zemljiški knjigi in pristojbinah. Leta 1918 je bil Albin Prepeluh postavljen za komisarja pri poverjeništvu za socialno skrbstvo v Ljubljani. Že kot šolar se je pridružil socijaldemokratskemu gibanju, o političnem delu Albina Prepeluha podrobneje zgodovinar Franc Rozman: Nemci so na današnji dan leta 1916 v bitko za Verdun pripeljali tudi več kot 150 letal, ki so postala ključnega pomena pri popravkih artilerijskega ognja. Prvič so uporabili metalce ognja. Kljub velikim izgubam so Francozi takoj vzpostavili oskrbovalno pot z zaledjem, ki se je je oprijelo ime »Sveta cesta«. "Tržaški delavci hočejo VII. republiko," tako je na prvi strani na današnji dan leta 1946 pisal petkov Primorski dnevnik: »Nedavno so bile tuje novinarke v tržiških in tržaških ladjedelnicah, kjer so bile začudene nad izjavami delavcev, da to ni borba dveh narodnosti. Ljudska demokracije je borba za gospodarske temelje. Zato sedma republika ni fraza.« Papež Benedikt XVI. je na današnji dan leta 2006 imenoval nekdanjega ljubljanskega nadškofa in metropolita Franca Rodeta za kardinala, ko je povedal: Kar svečana ozeleni, se rado posuši. V Breslau, današnjem Wroclavu, se je na današnji dan leta 1906 rodil skladatelj Edmund von Borck. Po končanem berlinskem konservatoriju je programsko vodil frankfurtsko opero, kasneje je dirigiral berlinskim filharmonikom. Iz bogatega skladateljskega opusa prisluhnimo odlomku Koncerta za alt saksofon in orkester, ki ga je posnel newyorški komorni orkester s saksofonistom Wildyjem Zumwaltom pod taktirko Stevena Jarvija:
Umetnostni zgodovinar France Stele se je rodil na današnji dan leta 1886 v Tunjicah pri Kamniku. Leta 1912 je na Dunaju uspešno ubranil disertacijo o srednjeveškem stenskem slikarstvu na Kranjskem, zatem je postal član Centralne komisije za varstvo spomenikov na Dunaju. Leta 1969 je prejel Herderjevo nagrado in o umetnostni zgodovini povedal: Na današnji dan leta 1916 se je pri francoskem Verdunu začela ena najbolj krvavih bitk prve svetovne vojne. Prva granata, ki so jo Nemci izstrelili iz Kruppovega 380-milimetrskega topa, je zadela mestno katedralo. Po deveturnem obstreljevanju mesta in obeh utrdb, tudi z granatami s strupenim plinom, je v pehotnem napadu sodelovalo 140.000 vojakov. "Trst je danes zavetišče italijanskih in jugoslovanskih vojnih zločincev," je na današnji dan leta 1946 pisal četrtkov Primorski dnevnik: »Iz zahoda, iz Italije prihajajo vsak dna v Trst »novi Tržačani«. Eden izmed teh je tudi Mussolinijev prijatelj Michele Risolo, ravnatelj fašističnega dnevnika Popolo d`Italia. Restavracija Pepi Granzo je shajališče četnikov, ustašev in belogardistov. Bivši ustaški satnik Kržel je danes nadzornik avtomobilskega parka zavezniške policije. Njegov pomočnik je belogardist Kogoj." Pesnik, prevajalec, esejist in literarni zgodovinar Lojze Krakar je leta 1956 postal lektor za slovenščino na univerzi v Frankfurtu, kjer je doktoriral s tezo "Goethe pri Slovencih". Književnik Lojze Krakar se je rodil na današnji dan leta 1926 v Semiču, leta 1985 pa je o svojih pesniških začetkih povedal: V Cerovem je na današnji dan leta 1931 zaradi posledic mučenja v goriških zaporih umrl 14-letni Mirko Brezavšček, član tajne dijaške organizacije Črni bratje. France Bevk je tragično zgodbo opisal v knjigi, ki jo je ponatisnilo društvo Tigr s študijo Mire Cenčič. Ta je o Brezavščku povedala: Kakor na Petrovo kane, tako ves mesec ostane./Petra stol mrazi, zima še dolgo trpi. Francoski skladatelj Leo Delibes (izg. Delib), ki se je rodil na današnji dan leta 1891, se je v rani mladosti preživljal kot organist in korepetitor. Skladateljsko je raznolik, zaslovel je z baletom Coppelia. Valček iz omenjenega baleta bo zaigral orkester pariške opere pod taktirko Roberta Bencija
Na današnji dan leta 861 je mejni grof in knez Spodnje Panonije, Kocelj, nasledil očeta Pribina in postal moravski knez. Leta 867 je Cirilu in Metodu dodelil 50 učencev in se čez dve leti pridružil protifrankovskemu gibanju pod vodstvom Velikomoravske države. "Lord Kitchener je sporočil, da so bile indijske divizije umaknjene iz Flandrije in Francije, nakar je izjavil: Potem ko so si Nemci odprli pot do Carigrada, je zmogla turška armada ojačiti sile v Mezopotamiji in izvršiti istočasno močan topovski napad na naše postojanke na Galipolskem polotoku. Radi tega smo se odločili, da izpraznimo Galipolski polotok," tako je nedeljska Edinost na današnji dan leta 1916 povzela razpravo v zgornji zbornici britanskega parlamenta o dotedanjem poteku prve svetovne vojne. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1921 rodil skladatelj, dirigent in pedagog Zvonimir Ciglič. Po starših izhaja iz Števerjana. Na akademiji za glasbo v Ljubljani je študiral kompozicijo in dirigiranje in se izpopolnjeval v Salzburgu pri Lovru Matačiču in v Parizu. Napisal je celo vrsto orkestralnih, komornih, klavirskih in zborovskih skladb. Leta 1970 je v oddaji Primorski glasbeniki o sebi tako predstavil svojo najljubšo skladbo /ga- 710 . "S terorjem in lažjo," tako je na današnji dan leta 1946 Primorski dnevnik naslovil uvodnik: "Prav v teh dneh, ko se odloča naša usoda, nas bo reakcija skušala begati s terorjem in lažjo, vendar mi čutimo, da je zmaga naša. Naši napisi bodo pričakali maršala Tita, ki z nami vred brani primorsko zemljo: Tujega nočemo, svojega ne damo!" Kakor na Petrovo kane, tako ves mesec ostane. Seviljski brivec je komična opera v dveh dejanjih Gioacchina Rossinija. Libreto je po Beaumarchejevi komediji napisal Cesare Sterbini. Krstna izvedba, ki jo je dirigiral sam avtor, je bila 20. februarja 1816 v rimskem gledališču Argentina. Prisluhnimo Kavatini Figara iz 1. dejanja Seviljskega brivca. Baritonista Jako Jerašo je spremljal simfonični orkester ljubljanske opere pod taktirko Igorja Švare
V Mariboru se je na današnji dan leta 1886 rodil igralec, režiser, organizator, pedagog in publicist Milan Skrbinšek. Na Dunaju je najprej vpisal tehniko, a se je kmalu prepisal na romanistiko in leta 1908 obiskoval še Ottovo dramsko šolo. V sezoni 1918/19 je v Trstu vodil Slovensko gledališče in uprizoril tedanje Cankarjeve drame. Zatem je delal v Celju in Mariboru ter v Ljubljani. Že kot upokojenec se je leta 1962 tako spominjal svoje prve predstave: "Topovsko delovanje je bilo včeraj v splošnem slabejše kakor v zadnjih dneh. Naborjet je bil zopet v sovražnem ognju. Očiščenje predpotja v ozemlju Rombona nam je prineslo 37 ujetnikov in eno strojno puško. Pri Oslavju je bilo po zadnjih bojih zaseženih 7 strojnih pušk, dva metalca min in 1.200 pušk," je na današnji dan leta 1916 pisala sobotna Edinost. Primorski dnevnik je na današnji dan leta 1946 prvo stran namenil poročilom in reportažam o prvem kongresu antifašističnih žena Julijske krajine na Reki, kjer so antifašistke sprejeli po zavrnitvi s strani Zavezniške vojaške uprave v Trstu. V političnem referatu sta Zmaga Pipan v slovenščini in Loretta Burlini v italijanščini podrobno pojasnjevali edino rešitev - priključitev Jugoslaviji. Na današnji dan leta 1976 je v Ljubljani umrl oče zgodovine slovenskega časnikarstva in retorike, govorništva, Fran Vatovec. Do upokojitve je predaval na Fakulteti za družbene vede, kjer je vzgojil številne generacije novinarjev, med njimi tudi Zorana Debenjaka, ki ga je predstavil v oddaji Primorski kulturni ustvarjalci leta 1973, ko je takole opisal vzpodbude za proučevanje naše publicistike: Če februarja ne dežuje, ne pričakuj zelenih travnikov, žita, sadja in česna. V londonski kraljevi operni hiši so na današnji dan leta 1736 krstno uprizorili oratorij Georga Friderica Haendela, Alexander's Feast ali Moč glasbe. Libretist Newburgh Hamilton je priredil zgodbo o Aleksandru Velikem, Thais in Timoteju, ki je osvajalca z glasbo pripeljal do požiga zasedenega Persepolisa. Prisluhnimo odlomku uverture, ki jo je posnel ansambel Concerto Italiano pod taktirko Rinalda Alessandra
Krvava Marija je tudi znana pijača. Zagotovo manj ljudi pozna prvo britansko kraljico Marijo prvo Tudor, rojeno na današnji dan leta 1516 v Greenwichu. "Dve avstrijski letali nad Milanom. Metali sta bombe, ki so usmrtile dvanajst oseb, kakih sto pa ranile. Kakor poroča »Corriere della Sera«, je popolnoma odrekla poročevalna služba. Pol ure prej so javili prihod letal iz Brescie. Z milanskega letališča so se takoj dvignili letalci, da bi zavrnili sovražna letala, toda prebivalstvo je smatralo alarm za vaje, in tako je bilo po ulicah vse polno občinstva, ki je opazovalo v zraku se razletavajoče šrapnele ," je pisala tržaška Edinost 1916. Na današnji dan tega leta se je nemški garnizon v Kamerunu predal britanskim in francoskim enotam. Po letih fašistične vladavine Evropejci niso naklonjeni uradni "roki pravice". V Belgiji, na Nizozemskem, Danskem in Norveškem je bilo odporniško gibanje v glavnem zadovoljno, da je s kolaboranti opravilo, ker jih je predalo pravim oblastem. Ponekod v Franciji, pa tudi marsikje v Italiji, Grčiji in velikem delu vzhodne Evrope pa so partizani in ljudstvo sploh veliko raje vzeli zakon v svoje roke. Pisatelj Prežihov Voranc oziroma Lovro Kuhar je umrl na današnji dan leta 1950. Njegove zbirke novel Samorastniki, Požganica, vojni roman Doberdob in Solzice sodijo med mojstrovine slovenske umetniške besede. O romanu Doberdob je literarni zgodovinar Igor Grdina povedal: Februar je mačji mesec/Februar pride z jeznim obrazom in odide s soncem. V Parizu je na današnji dan leta 1956 v visoki starosti 95 let umrl skladatelj Gustave Charpentier. V naturalističnem slogu je skušal natančno prikazati življenje nižjih pariških slojev in tako ustvariti socialno anagažirano glasbo. Najbolj je uspel z glasbenim romanom, kakor je imenoval opero, ki prikazuje boemsko življenje Pariza. Arijo Loise iz istoimenske opere bo zapela Ileana Cotrubas, ki jo spremlja orkester New Philharmonia iz Londona pod taktriko Georges-a Pretre-a:
Spominjamo se znamenite Pariške komune. Na današnji dan leta 1871 je po ljudski vstaji revolucionarni proletariat postavil svoj državni aparat, ki je vodil revolucijo do 28. maja, ko je upor zatrla vojska. Komuna je uvedla splošno oborožitev, upravo tovarn in delavnic predala delavskim združenjem, ločila je Cerkev od države in zagotovila enakopravnost žensk. V Hrastniku se je na današnji dan leta 1911 rodila političarka, častnica in narodna herojinja Lidija Šentjurc. Leta 1932 se je kot študnetka pridružila Komunistični partiji, čez čez leto je bila obsojena na dvoletno zaporno kazen, vendar je leta 1938 diplomirala iz pedagogike na Filozofski fakuleti v Ljubljani, med drugo svetovno vojno je bila podpolkovnica in organizacijska partijska sekretarka, po osvoboditvi pa ministrica in podpredsednica zvezne skupščine. Leta 1983 je o partijskih tečajih povedala: "Italijani so ustavili svoje brezuspešne napade na soški fronti. Tudi tokrat so ostale naše postojanke trdno v naši posesti", je na današnji dan leta 1916 z Dunaja poročala sobotna Edinost, ki je napovedala četrto avstrijsko vojno posojilo V Kranju se je na današnji dan leta 1936 rodil kardiolog Lovro Korsič. Po končanem študiju medicine je delal na Jesenicah, po specializaciji internistike pa je prišel v Ankaran, kjer je poskrbel za razvoj kardiološke dejavnosti. Leta 1993 je ustanovil Podružnico za Slovensko Istro Društva za zdravje rca in ožilja Slovenije in bil vrsto let tudi njen predsednik. Keit Lowe je v knjigi objavil tudi fotografijo iz marca leta 1946, na kateri zdravnik v Jugoslaviji neguje devetletnega dečka. Komaj štiri ure pred tem se je fantič še igral na polju v bližini doma. V eksploziji mine je izgubil obe roki in vid. Kdor v marcu ne obreže trt, ta ne bo imerl trgatve V Dolnjem Zemonu pri Ilirski Bistrici je na današnji dan leta 1971 umrla učiteljica in pesnica Maksa Samsa. Po maturi na učiteljišču v Tolminu je poučevala v Harijah. Zaradi fašističnega preganjanja in mučenj se je umaknila v Jugoslavijo. Pesniti je začela že v dijaških letih, ko se je spoznala s Srečkom Kosovelom, česar se je leta 1966 tako spominjala: Prva pesniška zbirka Makse Samsa Nekaj pesmi je izšla leta 1934 v Trstu, drugo, Bleščeče prevare, pa je leta 1964 izdala po njej poimenovana ilirskobistriška knjižnica. Skladatelj Bojan Glavina je uglasbil niz njenih pesmi, Janja Konestabo je posnela pesem Deževja
V bretonskem Quimperu se je na današnji dan leta 1781 rodil zdravnik René-Théophile-Hyacinthe Laënnec. Leta 1816 je pri pregledu srčne bolnice prvič uporabil papirnati cilinder za osluškovanje bitja srca, kar ga je napotilo k izumu stetoskopa, slušalke za osluškovanje srčnega utripa. Na današnji dan leta 1831 se je na Srednji Beli rodil pesnik Matija Valjavec, ki je zbiral ljudsko blago in pisal legende. Znane so tudi njegove basni. V Trstu je na današnji dan leta 1896 umrl pisatelj in prevajalec Jožef Križman. Po končanem bogoslovju v Gorici je služboval na Opčinah in v Trstu, kasneje pa je poučeval verouk v Pazinu in Pulju. Aktivno je deloval v narodnem gibanju, zlasti pri ustanavljanju čitalnic in Političnega društva Edinost. Napisal je slovensko slovnico italijanskega jezika, sestavil knjigo o Krajevnih imenih v tržaški okolici. Literarno je pisal predvsem črtice, življenjepis Filipa Jakoba Kafola in Razgovore o cerkvi. Poslovenil je tudi Alfierijevi komediji Antigona in Filip. "Topovski boji na primorski fronti in sosednjem delu koroške fronte se nadaljujejo, " je na današnji dan leta 1916 pisala četrtkova Edinost. O razmerah na doberdobski planoti hranimo pričevanje vnukinje Lovra Kuharja, Metke Petrič in zgodovinarja Marka Štepca, iz filma Martina Turka - Doberdob, roman upornika. Nedeljski Primorski dnevnik je na današnji dan leta 1946 izšel z dvostransko prilogo Od Triglava do Jadrana s trditvijo, da je zahteval plebiscit krvi primorskega ljudstva za priključitev k Jugoslaviji 46.800 mrtvih, 7.000 invalidov, 95.460 deportiranih, 19.357 požganih domov, 16.837 delno porušenih domov. Kar svečana ozeleni, se rado posuši. Na Dunaju se je na današnji dan leta 1926 rodil skladatelj in dirigent Friedrich Cerha. Ob dunajski glasbeni akademiji je študiral tudi filozofijo in jezikoslovje. Posvetil se je izvedbam del tonalne Druge dunajske šole. Iz bogatega skladateljskega opusa prisluhnimo koncertu za orkester in tolkala v izvedbi Martina Grubingerja in dunajskih filharmonikov pod taktirko Petra Eötvösa:
Danes se spominjamo kobariškega rezbarja znamenitega sužitskega oltarja, ki je bil močno navezan na "zlate oltarje" poznega 17. in zgodnjega 18. stoletja, vendar je njihovo shemo posodobil z vrsto zrelobaročnih stilnih elementov. Z Antonom Vrtavom, ki je umrl na današnji dan leta 1761, je izumrla skoraj stoletna rezbarska tradicija družine Vrtav na Kobariškem. V Kostanjevici na Krasu se je na današnji dan leta 1821 rodil kmet, mehanik in izumitelj Andrej Novak. Leta 1845 je tržaški dnevnik L`Osservatore Triestino poročal o tehničnih izumih, ki so prihajali iz kmečkega okolja. Tedaj 24-letni sodar in mizar je izdelal večno gibalo (perpetuum mobile). Ruska carska armada je na današnji dan leta 1916 po zimski ofenzivi premagala enote 3. otomanske armade na Kavkazu in zasedla Erzurum. Uradni Washington je zavrnil nemško in avstroogrsko noto o podmorniškem torpediranju oboroženih trgovskih ladij, čeprav je nemški veleposlanik obljubil izplačilo odškodnin svojcem umrlih v torpediranju ameriške potniške ladje Lusitanije. "Protestno pismo antifašistk tržaškega okrožja," tako je sobotni Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 naslovil pismo, ki so so ga na predkongresni konferenci v Trstu dva dni prej ogorčene antifašistke napisale zaradi stališča, ki ga je zavzela Zavezniška vojaška uprava. Ta ni dovolila njihovega kongresa v Trstu, čeprav je odobrila v gledališču Rossetti veliko konferenco gibanja za avtonomno državico Julijsko krajino. Na današnji dan leta 1976 se je pred tržaškim porotnim sodiščem nadaljeval proces zaradi zločinov v taborišču smrti, Rižarni. Neva Lukeš, ki je proces spremljala za našo radijsko postajo, je zabeležila pričevanja Franca Šlosarja iz Novokračin: Rosa v fenuarju, slana v marcu/Februar pometa vrtove. V Babnem polju so na današnji dan leta 1956 izmerili dosedaj najnižjo temperaturo, minus 34,5 stopinj Celzija. Na Dunaju se je na današnji dan leta 1866 rodil skladatelj Johann III. Maria Eduard Strauss. V očetovem ansamblu je igral harfo in komponiral. Eduardovo Trač polko je posnel tudi Mladinski pihalni orkester Viva, glasbene šole iz Zagorja pod taktirko Draga Peterlina/ d.
V Imoli se je na današnji dan leta 1666 rodil zdravnik Antonio Maria Valsalva. V Bologni je študiral anatomijo in nato razkrival vzroke številnih bolezni, ki jih je zdravil tudi s kirurškimi posegi. V Gradcu je na današnji dan leta 1879 umrl pravnik in politik Henrik Martinak. Marca 1948 se je v Pomladi narodov pridružil pozivu dunajskih Slovencev kranjskim deželnim stanovom z zahtevo po zaščiti slovenskega naroda z uvajanjem šol in prevajanjem zakonov v slovenščino. Sestavil je pravilnik za slovenske prevode Uradnega lista. Podrobneje o njem zgodovinar Stane Granda. Na današnji dan leta 1916 je tržaška policija poslala na Dunaj poročilo o ukrepuh proti italijanski iredenti, v katerih je bilo navedenih 1823 imen sumljivih oseb. Med najvidnejšimi ukrepi na Primorskem je bila prepoved izhajanja iredentističnega časopisa Il Piccolo. Obenem je habsburška policija preganjala tudi zagovornike jugoslovanstva. Tiskar in književnik Veso Pirnat-Brolski se je rodil na današnji dan leta 1941 v Beogradu, odraščal pa je v Ljubljani, kjer je končal grafično šolo. Očeta, igralca, so premestili v koprsko gledališče. V Kopru se je Veso kasneje zaposlil v tiskarni Jadran in ves čas slikal. Po operaciji očesa na Kubi se je posvetil literatarnemu ustvarjanju in izdal več zbirk in roman, pisal je tudi komedije za društvo slabovidnih. Prisluhnimo njegovi recitaciji: "Smrtna grožnja," tako je na današnji dan leta 1946 petkov Primorski dnevnik naslovil uvodnik, v katerem ugotavlja, da se »fašistična reakcija poslužuje vseh mogočih sredstev, da bi spričo prihoda mednarodne razmejitvene komisije prestrašila naše ljudstvo in ga odvrnila od trdne odločitve, da hoče pripasti samo federativni ljudski republiki Jugoslaviji. Če je svečana pretoplo, bomo Malega travna radi za pečjo./Febrar suh, vsepovsod kruh. Pariška opera je na današnji dan leta 1686 krstno uprizorila lirično tragedijo Jeana Baptista Lullya, Armide, ki velja za mojstrovino francoske baročne opere, zato prisluhnimo odlomku uverture:
Angleški ekonomist Thomas Malthus, ki se je rodil na današnji dan leta 1766, se je v zgodovino zapisal z zakonom o prebivalstvu, ko je trdil, da prebivalstvo narašča po geometrijskem zaporedju, pridelana količina hrane pa po aritmetičnem zaporedju. "Zemljevidi štabov ob Soči so posejani z rdečimi označbami sovražnih baterij. V trenutku, ko se Italijani zganejo za napad, je treba le kratkega telefonskega povelja in v petih minutah so vsi topovi dotičnega odseka namerjeni na eno točko. To je vzrok avstroogrskih zmag," tako je tržaška Edinost na današnji dan leta 1916 povzela analizo gostujočega nemškega oficirja. "Hočemo k Jugoslaviji," tako je na današnji dan leta 1946 na prvi strani poročal Primorski dnevnik: "Po vsej Primorski se vsak dan vršijo množična zborovanja, na katerih delavci in kmetje, žene in mladina znova in znova zahtevajo priključitev Trsta in Julijske krajine Jugoslaviji". Na današnji dan leta 2001 je senat italijanskega parlamenta, sedem mesecev po sprejemu v poslanski zbornici, sprejel zaščitni zakon za Slovence v Italiji. S tem so bila kronana več kot polstoletna prizadevanja za manjšinsko zaščito, ki jo je Slovencem zagotavljal londonski memorandum pariške mirovne pogodbe iz leta 1954. Prisluhnimo odlomkoma izjav zunanjega ministra Dimitrija Rupla in državne sekretarke za Slovence po svetu, Magdalene Tovornik: Konec 14. stoletja se je v Franciji in Veliki Britaniji uveljavila navada, da si zaljubljeni na valentinovo izpovedo čustva, kar se je kasneje še najbolj uveljavilo v Združenih državah Amerike. V Šentmavru na Goriškem pa so na valentinovo prirejali sejem s poslastico - cvrtimi štruklji, tako je Toniju Gomiščku pripovedovala Jolanda Feri ga-10909/1 Valentin prinese ključe od korenin/Valentin, prvi pomladin/Valentin ureže prvo trto/Če se ptički na Valentinovo snubijo, se na Gregorjevo ženijo/Na Valentinovo se iz zimskega spanja zbudijo čebele. V Parizu je na današnji dan leta 1841 umrl skladatelj in dubrovniški diplomat Antun Sorkočevič. Poleg simfonij je komponiral tudi komorna in vokalna dela. Sorkočevičevo Romanco nam bo zapel baritonist Vladimir Ružnjak ob spremljavi godalnega orkestra Jarnovič
Gledališče San Carlo je znamenito neapeljsko operno gledališče. Poslopje je bilo svečano odprto leta 1737. Tedaj je bilo največje operno gledališče na svetu s kar 3.300 sedeži. Na današnji dan leta 1816 ga je uničil požar, vendar so ga takoj obnovili. "Na primorski fronti se vrši par dni zopet živahnejši topovski boj. Pri Bovcu so osvojile naše čete danes zjutraj neko sovražno postojanko v ozemlju Rombona. Uplenile so 3 strojne puške in ujele 73 alpincev. Zapadno od Tirane so se poizkušale italijanske sile polastiti višinskih postojank, ki smo jih mi zavzeli. Naše čete so odbile vse napade. Francozi po srditem bombardiranju zavzeli pri Maison de Champagne okoli 200 metrov nemške bojne črte. Na višini Combres Nemci zasedli neko od Francozov razstreljeno koto," je na današnji dan leta 1916 pisala tržaška Edinost. V Povžanah pri Materiji se je na današnji dan leta 1917 rodil režiser, igralec in publicist Jože Babič. Družina se je iz Trsta pred fašisti umaknila v Maribor, kjer ga je v gledališče pritegnil Vladimir Skrbinšek. Kasneje je Babič delal na Ptuju, kjer je po vojni postal vodja mestnega gledališča. Od leta 1954 je bil član ansambla Slovenskega gledališča v Trstu, kasneje še Primorskega dramskega gledališča. Prvo srečanje z gledališčem je Jože Babič ob 70-em jubileju takole opisal: "V Sofiji manifestirajo za Trst v Jugoslaviji," tako je na današnji dan leta 1946 pisal sredin Primorski dnevnik o manifestaciji, na kateri so sprejeli resolucijo, s katero so izrekli podporo jugoslovanski zahtevi po priključitvi Trsta in Julijske krajine k Jugoslaviji. Podobno so zahtevali na ljudskem taboru v Postojni, kjer se je zbralo 10 tisoč ljudi tamkajšnjega okraja ter v Grgarju, Čepovanu in Kalu nad Kanalom. Bodi Katarina ali kres, če je mrzlo, neti les!/Zima je bela kot golob, pa je volčjih zob. V Trstu se je na današnji dan leta 1941 rodila mezzosopranistka Eleonora Jankovič. V glasbeno življenje jo je vpeljal že oče Pavel, znani violinist. Na tržaškem konservatoriju je diplomirala leta 1964 in se izpopolnjevala v Milanu. Z bogatim opernim in koncertnim repertoarjem od leta 1971 nastopa na evropskih in ameriških odrih. Leta 1984 je po uspešnih nastopih v Veroni in v New Yorku pela tudi v Trstu, ko je tako opredelila nastop/ ga-10255. Za zaključek Radijske kronike, ki jo pripravlja Franko Hmeljak, bo Eleonora Jankovič zapela skladbo Rada Simonitija, Preveč je sreče. Na klavirju jo spremlja Neva Merlak.
12.2. Marija Teresa Habsburška je na dunajskem prestolu nasledila očeta, zahvaljujoč njegovi pragmatični sankciji. Z odločnostjo se ji je po poroki s Svetim rimskim cesarjem Francem prvim na današnji dan leta 1736 uspelo obdržati v vrhu tedanje evropske politične šahovnice. V Žagi pri Bovcu se je na današnji dan leta 1896 rodil učitelj, politik, partizan in narodni heroj Stane Žagar. Po osnovni šoli v Podgori je gimnazijo in učiteljišče končal v Gorici. V prvi svetovni vojni se je boril na tirolski fronti in se leta 1919 kot prostovoljec udeležil bojev za severno mejo na Koroškem, kjer se je tudi zaposlil kot učitelj v Žrelcu pri Celovcu. Po plebiscitu se je preselil na Gorenjsko, kjer je uveljavljal pedagoške metode delovne šole in sodeloval na mednarodnih pedagoških kongresih v Leipzigu in Berlinu. Leta 1941 je bil med voditelji partizanske vstaje na Gorenjskem. 27. marca leta 1942 je padel v boju z nemško vojsko na Rovtu pri Crngrobu. Po njem so poimenovali osrednjo slovensko učiteljsko nagrado. Podrobneje o tem Silvo Fatur: Prva svetovna vojna se je bila tudi v Afriki. Na današnji dan leta 1916 so britanske, rodezijske in južnoafriške enote, skupaj je bilo 6 tisoč vojakov, napadle nemško obmejno utrdbo na hribu Salaita nad mestom Taveta, ki je bila tedaj del Nemške vzhodne Afrike, danes pa leži na meji med Kenijo in Tanzanijo. "Meja slovansko-italijanskega sovraštva," tako je torkov Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 naslovil uvodnik o provokacijah desničarskega tiska in sklenil: "Stopnjujoča se strupenost nas ponovno prepričuje, da moremo z gotovostjo pričakovati obupnih poskusov, ki bi postavili na dnevni red vprašanje tuje intervencije v naše notranje zadeve." Za zbirko pustnih mask je tolminski muzej leta 1971 prejel Valvasorjevo nagrado. Kustosinja Marija Rutar je Marjanu Drobežu takole opisala nagrajeno zbirko: Kar svečana ozeleni, se rado posuši/Februarski dež napolni kaščo. Na današnji dan leta 1951 se je v Torontu rodil bobnar in pevec Gil Moore. Zaslovel je s kanadskim udarnim triom Triumph. Prisluhnimo posnetku nastopa na ameriškem rock festivalu leta 1983, kjer so fantje nastopili s skladbo Magic Power
Danes se spominjamo prvega grškega predsednika. Na današnji dan leta 1776 se je na Krfu rodil Joannis Antonios Kapodistrias. O njegovem življenju in rodovnih povezavami s Koprom podrobneje zgodovinar Salvator Žitko: Vladi nemškega in avstroogrskega cesarstva sta na današnji dan leta 1916 poslali uradnemu Washingtonu noto z obvestilom, da bodo od 1. marca njihove podmornice torpedirale vsako oboroženo trgovsko ladjo. Tako so se njihovi meddržavni odnosi še bolj zaostrili. V Dubrovniku se je na današnji dn leta 1921 rodil športnik in oblikovalec pletenin ter podjetnik Ottavio Missoni. Odraščal je v Zadru, leta 1939 je postal italijanski prvak v teku na 400 metrov, sodeloval je tudi na olimpijskih igrah v Londonu leta 1948. Leto prej je v Trstu obrtniško začel izdelovati volnene telovadne drese in z njimi opremil italijansko reprezentanco. Ob odprtju razstave Mojster barv aprila 2012 je v koprski galeriji Loža Ottavio Missoni povedal: Od treh milijonov ujetnikov, ki so jih zajeli Sovjeti med vojno, jih je v ujetništvu umrla več kot tretjina. Rdečearmejci so zajeli tudi 70 tisoč italijanskih vojakov, od katerih se mnogi niso vrnili domov. Nekateri ujetniki so imeli srečo, da so jih poslali domov že leta 1947, večina jih je ostala v sovjetskih gulagih vse do leta 1950, zadnji ujetiki so se vrnili v Nemčijo šele leta 1957. V Ljubljani je na današnji dan leta 1976 umrl sociolog in politik Boris Ziherl. Med študijem prava v Ljubljani se je najprej pridružil Skojevcem, leta 1930 pa je postal član komunistične partije Jugoslavije in delal v njenem agitpropu. Po drugi svetovni vojni je nekaj časa v Moskvi urejal glasilo Informbiroja, med vojno pa Delo, Radio vestnik Osvobodilne fronte in Ljudsko pravico. Kasneje je v Beogradu ustanovil Inštitut za družbene vede, v Ljubljani pa Inštitut za sociologijo. Kot ortodoksen partijski ideolog je obsodil pojave eksistencializma pri nas. V arhivu hranimo odlomek razmišljanja Borisa Ziherla o Osvobodilni fronti iz leta 1967: Svečan iztegne dan/Februar obreže veje. V brazilskem Nitoreiju se je na današnji dan leta 1941 rodil pianist in komponist Sergio Mendes. Leta 1965 je ustanovil znamenito zasedbo Brazil '66. Prisluhnimo skladbi Mas que nada
Na današnji dan leta 1861 se je rodil literarni zgodovinar in etnograf Matija Murko. Bil je slovanski filolog v najširšem pomenu - zanimali so ga kulturni pojavi in problemi vsega slovanskega sveta. Nosilke vojnega gospodarstva so v vojni nedvomno postale ženske. Spremembe vojnega časa, "vsiljena" svoboda, delo, skrb za družino, nevzdržne razmere, lakota, pomanjkanje, žalost, obup, so v življenje slovenskih žensk prinesle nenadejane novosti. Vojna je osvobodila žensko v gibanju; novost je bila delu bolj prilagojena moda kratkih kril, zaradi česar je bila na Slovenskem, na pobudo ljubljanskega škofa Antona Bonaventure Jegliča, celo ustanovljena "Sveta zveza proti brezsramni ženski nošnji". "Kako dolgo še?" Tako je na današnji dan leta 1946 nedeljski Primorski dnevnik naslovil uvodnik beograjske Borbe: "Demokratična javnost po svetu, zlasti v Jugoslaviji, ima polno pravico, da se sprašuje, do kdaj se bodo še naprej vzdrževala in krepila taka legla in zatočišča fašističnih provokatorjev, kot so čete generala Andersa ter ustaško-četniške in druge izdajalske formacije v Italiji." Na današnji dan leta 1947 je bila v Parizu podpisana mirovna pogodba med Jugoslavijo in Italijo. Ob 25-letnici podpisa pariške mirovne pogodbe je bilo v Cerknem veliko zborovanje z odprtjem šole - spomenika narodnoosvobodilnemu boju. Na slovesnosti je govoril tudi tajnik pogajalske delegacije v Parizu, doktor Joža Vilfan: Italijanski parlament je 30. marca 2004 dan podpisa Pariške mirovne pogodbe določil za uradni dan spomina na poboje na Primorskem, v Istri, na Reki in v Dalmaciji ob koncu druge svetovne vojne ter za dan odhoda številnih optantov po drugi svetovni vojni. Miloš Ivančič je v oddaji Slovenci ob meji posnel tudi pričevanja o takoimenovani bazovski fojbi/ dalet. Leta 2009 so Lokvanci optantom preprečili obisk domnevne fojbe v jami Golobivnica, prisluhnimo poročilu Irene Cunja: Če od strehe prej kane kot od sveče, bo še dolga zima/ Topel februar, hladna pomlad. V Maryhillu na Škotskem se je na današnji dan leta 1946 rodil kantavtor Donovan Phillip Leitch. Nase je opozoril na televizijskem nastopu leta 1965. Svoje poetične skladbe v slogu ljudske glasbe je kasneje aranžmajsko obogatil. Prisluhnimo uspešnici Universal soldier
Na današnji dan leta 1801 je v mestu Lunéville v severovzhodni Franciji nastala pogodba med Francosko republiko in Avstrijo. Podpisala sta jo pooblaščena diplomata Jožef Bonaparte in grof Janez Ludvik Cobenzl, tedaj dvorni in državni vicekancler, sicer član kranjsko-goriške plemiške družine. Fran Saleški Finžgar se je rodil na današnji dan leta 1871 v Doslovičah pri Breznici. V Ljubljani je končal gimnazijo in študij teologije, služboval pa je v Bohinjski Bistrici, na Jesenicah, v Idriji, Škofji Loki in na Trnovem pri Ljubljani. Od leta 1922 je urejal Mladiko. Najprej je pisal povesti in novele, literarni sloves pa sta mu prinesla roman Pod svobodnim soncem in ljudska drama Razvalina življenja. V našem arhivu hranimo Finžgarjev nagovor otrokom na njegov 84-i rojstni dan: Lutkovni režiser Jože Pengov je bil od leta 1936 član igralske družine Radia Ljubljana in nastopal v duetu "Jožek in Ježek" s Franetom Milčinskim Ježkom, zato prisluhnimo odlomku arhivske plošče: V letih od 1950 do 1968 je bil igralec, režiser, ravnatelj in dramaturg ljubljanskega lutkovnega gledališča. Jože Pengov se je rodil na današnji dan leta 1916 v Ljubljani. Zaradi težav na zahodni fronti je v britanskem parlamentu na današnji dan leta 1916 potekala burna razprava o vladnem predlogu uvedbe obveznih vojaških nabornikov, ki naj bi veljala za moške od 18-ga do 41-ga leta. "Prešeren, naš vodnik," tako je sobotni Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 naslovil uvodnik izpod peresa Bogomirja Magajne, v katerem je objavil znamenito Zdravljico, zaradi katere je Bogomir sklenil: »Zato Prešeren ni samo naš, ampak je last vsega bodočega človeštva, ko bo našlo pravo pot.« Na pustni torek se tudi na Primorskem vrstijo sprevodi. Eden najbolj slikovitih je v Cerknem, o katerem je leta 1972 Viktor Jereb povedal: Se Polona v soncu odtaja, v mokrem poletju gob preostaja. /Če se pust na soncu greje, se letina med dobre šteje. Spominjamo se na današnji dan leta 1981 umrlega ameriškega rock glasbenika Billyja Haleyja, ki je zaslovel s skladbico Rock around the clock
Danes slavimo slovenski kulturni praznik v spomin na pesnika Franceta Prešerna, ki je umrl na današnji dan leta 1849. Naša radijska postaja je vsako leto obširno obeležila praznik in Prešernove nagrajence. Prvo je leta 1939 prejel tudi pesnik Alojz Gradnik za zbirko Večni studenci. V arhivu hranimo pričevanje Josipa Vidmarja o odločitvi za kulturni praznik in o prvi proslavi: "Srditi topovski boli med prekopom La Bassee in Arrasom kakor tudi južno od Somme. V Argonih so Francozi razstrelili in zasedli koto La Fille Morte, severovzhodno La Chalade, a so bili s protinapadom takoj zopet pregnani iz nje," je na današnji dan leta 1916 Edinost povzela poročilo štaba iz Berlina, kar je obenem pomenilo, da je bilo na soški fronti mirno. V Trstu se je na današnji dan leta 1941 rodil publicist in kulturni organizator Pavel Skrinjar. Po končanem študiju slavistike v Ljubljani je v Sežani poučeval in vodil Delavsko univerzo. Izdal je več publikacij o kraški zgodovini. O svojem rodnem mestu je takole razmišljal: Na Plavjah se je na današnji dan leta 1946 rodil ekonomist Vojko Čok. Po diplomi na ljubljanski Ekonomski fakulteti se je najprej zaposlil v Luki Koper, od leta 1978 do upokojitve je delal v Splošni banki Koper, od leta 1994 kot predsednik uprave Banke Koper v lasti italijanske bančne skupine Intesa San Paolo. Leta 2001 je tako opisal prednosti takega poslovnega sodelovanja: » Proslavo obletnice našega največjega pesnika Franceta Prešerna bo v nedeljo dopoldne pripravila akademija v gledališču Nazionale, na kateri bo sodeloval pevski zbor Glasbene matice. Na Opčinah bo popoldne v prosvetnem domu Zupanov Andante patetico,« je na današnji dan leta 1946 vabil Primorski dnevnik. Odnaša rada sneg nam Doroteja; če pa ne najde ga, ga rada še nareja. Pust zjutraj oblačen, kmet ajde bo lačen/Če na pustni dan dežuje, fižol dobro obrodi. Zaradi levkemije Béla Bartók v ZDA ni uspel dokončati koncerta za klavir in orkester, rojstnodnevnega darila ženi Ditti Pásztory-Bartók, zato ga je za krstno izvedbo na današnji dan leta 1946 v Philadelphiiji dokončal prijatelj Tibor Serly. Prisluhnimo odstavku allegretta, ki ga je posnel madžarski državni orkester z dirigentom Dezso Ránkijem:
Na današnji dan leta 1856 je tasmanski dvodomni kolonialni parlament sprejel volilni zakon, s katerim je uzakonil tajne volitve. "Gospodarski položaj Italije vsled skrajno omejenega dovoza in visokih tovornin Anglije za premog nikakor ni rožnat. V očigled tem razmotrivanjem se zamore italijansko armadno vodstvo odločiti za novo ofenzivo ob soški fronti, da odvrne splošno zanimanje od albanskega podjetja,"je na današnji dan leta 1916 pisala tržaška Edinost. V Dutovljah se je na današnji dan leta 1936 rodil duhovnik Bojan Ravbar. Maturiral je na Malem semenišču v Pazinu, teologijo pa je študiral v Ljubljani ter vrsto let delal v Kopru. Ob 350-letnici rojstva koprskega skladatelja Antonia Tarsie je povedal: "Uspehi ljudske oblasti v Coni B". Tako je četrtkov Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 naslovil članek o pregledu dela od 1. maja 1945 do1. februarja 1946: "S precejšnjimi težavami se mora odsek za prehrano in oskrbo boriti, saj se zaradi Morganove črte ne more posluževati tržaškega pristanišča, na drugi strani pa je bila lansko leto izredna suša, ki je uničila pridelek. Kljub temu pa je odseku uspelo preskrbeti zadostne količine hrane." V prometni nesreči pri Grosupljem je na današnji dan leta 1986 umrl specialist za plastično kirurgijo, Marko Godina. Po diplomi na zagrebški medicinski fakulteti je specializiral plastično kirurgijo. O začetkih mikrokirurgije je leta 1985/ povedal: Na današnji dan leta 1991 so predstavniki Centra za kulturo miru in nenasilja predstavili deklaracijo za mir, ki si je prizadevala predvsem za mirovni ustavni člen, po katerem bi Slovenija postala demilitarizirana država. Dušan Plut, ki je bil tedaj tudi član predsedstva Slovenije, je po 20-ih letih Plut pobudo tako analiziral: Pustna nedelja pod oknom, velika noč za pečjo. /O pustu so zrele neveste, o postu pa preste. V Chralottu, največjem mestu severne Caroline se je na današnji dan leta 1946 rodil kitarist in country pevec Sammy Johns. Leta 1975 je posnel uspešnico Chevy van in jo prodal v milijonski nakladi.
Danes se spominjamo drugega od treh združiteljev Japonske. Na današnji dan leta 1536 se je v kmečki družini rodil Toyotomi Hideyoshi in se z bojevniškimi veščinami hiro prebil do poveljniških in končno tudi vladarskih fevdalnih položajev. Organiziral je osvajalni pohod na Korejo. Nošenje orožja je dovolil le samurajem. "Te dni je začelo obračati našo pozornost severozapadno bojišče, kjer se opaža povečano delovanje. In to - kakor se zdi - po inicijativi od nemške strani. Razne nemške militarične avtoritete so vedno zastopale mnenje, da prvi odločilni dogodek v tej veliki borbi med obema skupinama držav pride na francoskem bojišču," je na današnji dan leta 1916 pisala tržaška Edinost. "Nova kampanja reakcije. Njen cilj je povzročiti neslogo v taboru Združenih narodov." Tako je sredin Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 naslovil poročilo iz Moskve: »Tako italijanski katoliški organ Quotidiano piše o panslavistični totalitarni diktaturi, ki je bila vzpostavljena v vzhodni Evropi. To pa ima še drugi cilj: izzvati neslogo Združenih narodov, naščuvati nekatere druge države ali skupine držav proti drugim in seme nove vojne." Danes se spominjamo tudi golfa na Luni. Pustolovščino si je na današnji dan leta 1971 privoščil ameriški vesoljec Alan Shepard, ki je bil tedaj že veteran, 47-letni poveljnik misije Apollo 14. Med tretjim pristankom na Luni, ki so ga na Zemlji prvič prenašali z barvno televizijsko kamero, je Alan, zaradi skafandra, palico zavihtel le z eno roko. Žogico je zadel dvakrat, druga je zletela, kot se je hudomušno pošalil, "Milje milj daleč!" Današnja pustna sobota bo zagotovo živahno razposajena. V našem arhivu hranimo celo vrsto pustnih reportaž. Prisluhnimo odlomku oddaje Pimorska in njeni ljudje Zvonke Bricelj iz leta 1975 o fantovski poberiji v Senadolu ga-1885 Rotija nas v kopo snega zavija./Če se pust na soncu greje, se letina med dobre šteje./Kjer se na pust megla vleče, tam bo toča pobila./Če na pustni dan dežuje, fižol dobro obrodi. V Warringtonu se je na današnji dan leta 1966 rodil pevec in tekstopisec Richard Paul Astley. Prepevati je začel po klubih, leta 1985 pa se je s snemanji v londonskih studijih začel njegov vzpon. Kar dvomilijonsko naklado je leta 1991 doživela uspešnica Whenever You Need Somebody.
Arijanski kralj Alarik II. je na današnji dan leta 506 izdal zakonik Lex Romana Visigothorum, s katerim je pravno izenačil položaj podanikov, ki so bili deloma arijanci, deloma pravoverni kristijani. Po ruski zmagi na kavkaški fronti med janursko bitko pri Köprüköyju so enote carske Rusije na današnji dan leta 1916 začele napadati otomanske čete v Trabzonu na Črnem morju, kjer so se boji nadaljevali vse do 15. aprila. Voščila se bo gotovo razveselila tudi na današnji dan leta 1926 v Sežani rojena prevajalka in pesnica Jolka Milič. Po nacionalizaciji pekarne se je zaposlila kot bančna uradnica, pesmi in novele je začela objavljati šele po vojni. Njeno publicistično delo je zaznamovano z ostrino in polemičnim tonom. Leta 1973 je o tem takole razmišljala: "Ljudska oblast in obstoječa civilna uprava," tako je torkov Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 naslovil poročilo Borisa Kraigherja na zasedanju Primorskega narodnoosvobodilnega odbora. »Ugotavljamo, da je nova civilna uprava protizakonita, ker je formirana z dekreti zunanjih sil, ker je nasprotna vsem mednarodnim običajem. Sodelovanje pa je možno samo na osnovi obnove ljudske oblasti.« Na današnji dan leta 1966 se je v Ljubljani rodil alpski smučar - Rok Petrovič. Njegova najuspešnejša sezona je bila 1985/86, ko je v svetovnem pokalu dobil pet slalomskih tekem ter osvojil slalomski kristalni globus. Prisluhnimo reporterju Franciju Pavšerju in trenerju Filipu Gartnerju: Če je februarja pretoplo, bomo v aprilu za pečjo/Ako je pretoplo svečana, bo malega travna počivala brana/Ako je pa mraz, se poti obraz. Na današnji dan leta 1916 je Enrico Caruso za založbo Victor Talking Machine Comšnay posnel tedaj največjo uspešnico "O Sole Mio". A najprej prisluhnimo anekdoti: Ko je bil, takrat še ne tako znameniti tenorist, Enrico Caruso na prvi pevski turneji po ZDA, mu je med vožnjo z avtomobilom v okolici New Yorka zmanjkalo bencina in moral je peš v bližnje naselje, da bi telefoniral na najbližjo črpalko. Pevec se je hišnemu gospodarju predstavil z besedami: »Jaz sem znameniti Caruso!« »Čisto zares?« je vzkliknil navdušeni domačin in zaklical ženi, ki se je malo stran ukvarjala s svojim delom: »Mary, pridi, hitro! Ne uganeš, kdo je prišel! Nihče drug kot Crusoe, slavni mornar!«
Rimski cesar Septimij Sever je na današnji dan leta 211 med vojaškim pohodom proti Kaledoncem v Britaniji umrl. Nasledita ga sinova Karakala in Geto. Karakala je čez dve leti v Rimu ubil mlajšega brata Geta. Na današnji dan leta 1906 rojeni ameriški astronom Clyde William Tombaugh je zvezde začel opazovati na očetovi kmetiji, kjer si je iz delov starih strojev naredil uporaben daljnogled. V ozvezdju Dvojčkov je odkril planet Pluton, kamor je Nasa pred kratkim poslala sondo. Po njem se imenuje asteroid 1604 Tombaugh, ki so ga odkrili leta 1931. "Na primorski fronti so bili topovski boji zopet na več točkah zelo živahni. Ob tolminskem predmostju so naše čete z napadom razširile svoje postojanke zapadno Sv. Lucije. V jarkih, ki jih je izpraznil sovražnik, smo našli mnogo trupel in vojnega materijala," je na današnji dan leta 1916 poročala petkova Edinost. Spominjamo se igralca Berta Sotlarja, rojenega na današnji dan leta 1921 v Kočevju. Po vojni je končal akademijo za igralsko umetnost v Ljubljani in jugoslovansko dramsko šolo v Beogradu. Zaslovel je s filmskimi vlogami: že leta 1952 v filmu Tri zgodbe, sledili so: Tričetrt sonca, Kekec, Ne joči, Peter in Neretva. Ko je leta 1982 prejel Borštnikov prstan, je dejal: V Cerknici se danes, na debeli četrtek, tudi uradno začenja predpustni čas, ko bodo maškare po vsej Sloveniji odganjale zimo. Pustni običaji sicer izvirajo iz starega poganskega praznika. V starem Rimu so tako v februarju, mesecu očiščevanja, po ulicah "norele" množice grozljivih mask, ki so predstavljale obiske umrlih prednikov. Kasneje se je običaj pomešal s keltskimi in ilirskimi šegami, katerih maske so že predstavljale veseli značaj in izganjale zimo. V Sloveniji pa je bilo pustovanje prvič omenjeno v prvi polovici 17. stoletja. Zima in gospoda nič ne podarita/Zima, birič in smrt ne prizanesejo/Zimska odjuga in fantovska obljuba nič ne veljata. V angleškem Gatesheadu se je na današnji dan leta 1941 rodil bobnar John Steel. Z Ericom Burdnom sta bila sošolca na višji šoli za oblikovanje v Newcastlu, kjer sta od začetnega navdušenja za jazz prešla v rockovske vode in leta 1962 ustanovila znamenito skupino The Animals. Prisluhnimo njihovi največji uspešnici House of the Rising Sun
Neveljaven email naslov