Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Osemnajsto marčevske obletnice leta dva tisoč šestnajst

18.02.2016

Spominjamo se znamenite Pariške komune. Na današnji dan leta 1871 je po ljudski vstaji revolucionarni proletariat postavil svoj državni aparat, ki je vodil revolucijo do 28. maja, ko je upor zatrla vojska. Komuna je uvedla splošno oborožitev, upravo tovarn in delavnic predala delavskim združenjem, ločila je Cerkev od države in zagotovila enakopravnost žensk. V Hrastniku se je na današnji dan leta 1911 rodila političarka, častnica in narodna herojinja Lidija Šentjurc. Leta 1932 se je kot študnetka pridružila Komunistični partiji, čez čez leto je bila obsojena na dvoletno zaporno kazen, vendar je leta 1938 diplomirala iz pedagogike na Filozofski fakuleti v Ljubljani, med drugo svetovno vojno je bila podpolkovnica in organizacijska partijska sekretarka, po osvoboditvi pa ministrica in podpredsednica zvezne skupščine. Leta 1983 je o partijskih tečajih povedala: "Italijani so ustavili svoje brezuspešne napade na soški fronti. Tudi tokrat so ostale naše postojanke trdno v naši posesti", je na današnji dan leta 1916 z Dunaja poročala sobotna Edinost, ki je napovedala četrto avstrijsko vojno posojilo V Kranju se je na današnji dan leta 1936 rodil kardiolog Lovro Korsič. Po končanem študiju medicine je delal na Jesenicah, po specializaciji internistike pa je prišel v Ankaran, kjer je poskrbel za razvoj kardiološke dejavnosti. Leta 1993 je ustanovil Podružnico za Slovensko Istro Društva za zdravje rca in ožilja Slovenije in bil vrsto let tudi njen predsednik. Keit Lowe je v knjigi objavil tudi fotografijo iz marca leta 1946, na kateri zdravnik v Jugoslaviji neguje devetletnega dečka. Komaj štiri ure pred tem se je fantič še igral na polju v bližini doma. V eksploziji mine je izgubil obe roki in vid. Kdor v marcu ne obreže trt, ta ne bo imerl trgatve V Dolnjem Zemonu pri Ilirski Bistrici je na današnji dan leta 1971 umrla učiteljica in pesnica Maksa Samsa. Po maturi na učiteljišču v Tolminu je poučevala v Harijah. Zaradi fašističnega preganjanja in mučenj se je umaknila v Jugoslavijo. Pesniti je začela že v dijaških letih, ko se je spoznala s Srečkom Kosovelom, česar se je leta 1966 tako spominjala: Prva pesniška zbirka Makse Samsa Nekaj pesmi je izšla leta 1934 v Trstu, drugo, Bleščeče prevare, pa je leta 1964 izdala po njej poimenovana ilirskobistriška knjižnica. Skladatelj Bojan Glavina je uglasbil niz njenih pesmi, Janja Konestabo je posnela pesem Deževja


Radijska kronika

1149 epizod

Radijska kronika

1149 epizod


Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.

Osemnajsto marčevske obletnice leta dva tisoč šestnajst

18.02.2016

Spominjamo se znamenite Pariške komune. Na današnji dan leta 1871 je po ljudski vstaji revolucionarni proletariat postavil svoj državni aparat, ki je vodil revolucijo do 28. maja, ko je upor zatrla vojska. Komuna je uvedla splošno oborožitev, upravo tovarn in delavnic predala delavskim združenjem, ločila je Cerkev od države in zagotovila enakopravnost žensk. V Hrastniku se je na današnji dan leta 1911 rodila političarka, častnica in narodna herojinja Lidija Šentjurc. Leta 1932 se je kot študnetka pridružila Komunistični partiji, čez čez leto je bila obsojena na dvoletno zaporno kazen, vendar je leta 1938 diplomirala iz pedagogike na Filozofski fakuleti v Ljubljani, med drugo svetovno vojno je bila podpolkovnica in organizacijska partijska sekretarka, po osvoboditvi pa ministrica in podpredsednica zvezne skupščine. Leta 1983 je o partijskih tečajih povedala: "Italijani so ustavili svoje brezuspešne napade na soški fronti. Tudi tokrat so ostale naše postojanke trdno v naši posesti", je na današnji dan leta 1916 z Dunaja poročala sobotna Edinost, ki je napovedala četrto avstrijsko vojno posojilo V Kranju se je na današnji dan leta 1936 rodil kardiolog Lovro Korsič. Po končanem študiju medicine je delal na Jesenicah, po specializaciji internistike pa je prišel v Ankaran, kjer je poskrbel za razvoj kardiološke dejavnosti. Leta 1993 je ustanovil Podružnico za Slovensko Istro Društva za zdravje rca in ožilja Slovenije in bil vrsto let tudi njen predsednik. Keit Lowe je v knjigi objavil tudi fotografijo iz marca leta 1946, na kateri zdravnik v Jugoslaviji neguje devetletnega dečka. Komaj štiri ure pred tem se je fantič še igral na polju v bližini doma. V eksploziji mine je izgubil obe roki in vid. Kdor v marcu ne obreže trt, ta ne bo imerl trgatve V Dolnjem Zemonu pri Ilirski Bistrici je na današnji dan leta 1971 umrla učiteljica in pesnica Maksa Samsa. Po maturi na učiteljišču v Tolminu je poučevala v Harijah. Zaradi fašističnega preganjanja in mučenj se je umaknila v Jugoslavijo. Pesniti je začela že v dijaških letih, ko se je spoznala s Srečkom Kosovelom, česar se je leta 1966 tako spominjala: Prva pesniška zbirka Makse Samsa Nekaj pesmi je izšla leta 1934 v Trstu, drugo, Bleščeče prevare, pa je leta 1964 izdala po njej poimenovana ilirskobistriška knjižnica. Skladatelj Bojan Glavina je uglasbil niz njenih pesmi, Janja Konestabo je posnela pesem Deževja


06.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


05.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


05.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


03.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


02.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


01.10.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


30.09.2013

Radijska kronika

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


17.05.2013

RADIJSKA KRONIKA - 17.5.2013

Akademija delovnih Ljubljančanov je bila ustanovljena leta 1693. Pobudo za ustanovitev Academie operosorum Labacensium sta dala zdravnik Marko Grbec in kronist Gregor Dolničar. Ob ustanovitvi je združevala 13 juristov, 6 teologov in 4 zdravnike. Prvi občni zbor je imela šele leta 1701, sicer pa so akademiki močno vplivali na razvoj umetnosti v Ljubljani. V Črnomlju se je na današnji dan leta 1943 rodil primarij, kirurg Venceslav Pišot. Po končani gimnaziji v Kopru je vpisal študij medicine v Ljubljani, tam je opravil tudi specializacijo iz ortopedske kirurgije. V Zagrebu je kasneje uspešno opravil še magisterij. Delovno kariero je posvetil Ortopedski bolnišnici Valdoltra. Nadomestitveni sklepi so eno od nosilnih področij bolnišnice, o njih je primarij Pišot povedal/ dalet Venceslav Pišot je avtor cele vrste strokovnih člankov s področja ortopedije in organizator strokovnih srečanj. V Piranu je na današnji dan leta 1983 umrla učiteljica in pesnica Ludovika Kalan - Dansova. V Ljubljani je končala dekliško učiteljšče. Že kot dijakinja je pesmi objavljala v tržaškem Ženskem svetu in Jadranki. Zatem je poučevala v Paljčju, do leta 1924, ko so jo fašisti odpustili in pregnali na Reko. Leta 1943 je bila prva partizanska učitejica v Pivki. Po vojni je delala v Portorožu in Piranu. Leta 1970 je novogoriška Soča izdala njeno zbirko V pozni jeseni. V arhivu hranimo avtoričino recitacijo pesmi o morju iz neobjavljene zbirke Mavrica na obali ga-1442 . Jošt izhaja iz nemškega imena Jobst ali Jost, to pa je skrajšana različica latinskega Jodocus. Razlagajo ga iz grške besede iodokos "puščice hraneč, poln puščic". Nekateri ga izpeljujejo iz keltskega Judocos v pomenu "bojevnik". Ime Jošt se zaradi nekaterih oblik zelo približa imenu Just, latinsko Justus z nekdanjim pomenom "pravični". Ime Jošt najdemo že v urbarju za Devin leta 1494, kjer je zapisan Jobst, kmet v Mirnu. V Zagrebu se je na današnji dan leta 1908 rodila sopranistka Zinka Kunc-Vilfan-Milanov. Že pri 15-ih ji je uspelo zapeti visoki C. Debitirala je leta 1927 v ljubljanski operi z vlogo Lenore v Verdijevem Trubadurju. Dve leti kasneje se je vrnila v Zagreb in kmalu zatem kariero nadaljevala v Pragi, od leta 1937 pa je bila prvakinja newyorške opere Metropolitan vse do leta 1966, ko se je posvetila pedagoškemu delu. Zinka Kunc je z orkestrom RCA pod taktirko Friedna Weismana posnela tudi arijo Norme iz opere Casta diva


04.01.2019

RADIJSKA KRONIKA - 4.1.2013

Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.


Stran 58 od 58
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov