Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ersilija Jagičič je z nami delila spomin na oblikovanje oddaje Glasba po željah. Spominjamo se tudi prizadevanj nekdanjega predsednika države Janeza Drnovška za orhanitev slovenske obale.
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Ersilija Jagičič je z nami delila spomin na oblikovanje oddaje Glasba po željah. Spominjamo se tudi prizadevanj nekdanjega predsednika države Janeza Drnovška za orhanitev slovenske obale.
Na današnji dan leta 1990 so na skupni seji vseh treh zborov tedanje republiške skupščine slovesno razglasili rezultate plebscita, na katerem je za samostojno in neodvisno državo glasovalo milijon 289 tisoč 369 volilnih upravičencev ali 88,5 odstotka volivcev. V našem arhivu hranimo magnetofonski zapis zasedanja. Prisluhnimo odlomku govora tedanjega predsednika predsedstva Slovenije, Milana Kučana: Danes praznujemo Dan samostojnosti in enotnosti. Na današnji dan leta 1805 je Francija po zmagi v bitki treh cesarjev pri Slavkovu z Avstrijo sklenila v Bratislavi mirovno pogodbo, s katero se konča 3. koalicijska vojna. Avstrija mora Kraljevini Italiji, ki je pod Napoleonovo vrhovno oblastjo predati Benetke, Istro in Dalmacijo. "Topovski boji pri tolminskem predmostju. Napadi na doberdobsko planoto odbiti. Približevalni poizkusi proti južnemu delu doberdobske planote so bili z lahkoto odbiti," tako je na današnji dan leta 1915 uradno poročilo z Dunaja povzela tržaška Edinost. Zázid je vas v južnem delu Podgorskega Krasa. Star zapis iz leta 1763 navaja ime Xasit. Če je tako branje zapisa - Sasidt - pravilno, je današnje ime Zazid posledica ljudsko etimološke, prvotno verjetno umetne naslonitve na predložno zvezo za zid. Izhodišče je verjetno prevzeto iz romanskega imena Sassedo, ki izvira iz latinske besede saxetum v pomenu kamnito področje, kamniti kraj, kar je tvorjeno iz besede saxum kot skala ali pečina. Fašistične oblasti so leta 1923 kraj preimenovale v Sasseto. V milanskem gledališču Carcano so na današnji dan leta 1830 krstno uprizorili lirično tragedijo oz. opero v dveh dejanjih Gaetana Donizzetija "Anna Bolena". Prisluhnimo ariji Anne iz drugega dejanja. Sopranistko Carmelo Remigio spremlja orkester Camerata musicale di Santa Cecilia iz Rima
Kristusov rojstni dan so v Betlehemu nekoč slavili 6-ga januarja, v Jeruzalemu 14. nizana, kar je bilo v drugi polovici našega marca. Šele leta 336 je Božič v koledarju rimskokatoliške cerkve omenjen 25. decembra, ko so Rimljani slavili dan nepremaganega Sončnega boga. Božič so dolgo praznovali le po cerkvah, šele barok in protireformacija sta ga približala družinam in praznovanje prinesla v domove. Prisluhnimo sedaj miselnim utrinkom Marka Pogačnika o božiču: Leta 1989 je božič v Sloveniji postal praznik, dela prosti dan, koprski škof Metod Pirih ga je tako pospremil: "Krvav Božič je letošnji za naš ubogi slovenski narod. Rojaki! Hude čase preživljate in težko morate nositi nadloge dogodkov. Ali ne obupujte, ne klonite z duhom, verujte v bodočnost po velikem izgledu Odrešenika: tudi on je trpel in - zmagal!" Tako je na današnji dan leta 1915 pisala sobotna Edinost. V beneškem Črnem vrhu se je na današnji dan leta 1925 rodil duhovnik Emil Cencig. Na Lateranski univerzi je dosegel licenciat iz teologije, na univerzi v Padovi je končal študij prava. Ustanovil je medžupnijski list Dom, ob podelitvi Černetovih nagrad je leta 1976 povedal: Ob božiču leta 1945 je torkov Primorski devnik zapisal: »Preveč je skrbi, preveč je vprašanj, ki si nanje primorsko ljudstvo zaman išče odgovora, da bi moglo letošnji Božič praznovati v neskaljenem veselju, kar pa ne more omajati njegove trdne vere, da bomo - prihodnji Božič praznovali združeni in se bo iz srca našega ljudstva dvignil hvalospev hvaležnosti: »Slava bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so blage volje!« Zabávlje je gručasta vas v vzhodnem delu Šavrinskega gričevja. O izvoru imena podrobneje etimolog Marko Snoj: Skladatelj Viktor Parma se je pri melodičnem oblikovanju naslanjal na italijanske vzornike in se posvetil operi. Umrl je na današnji dan leta 1925 v Mariboru. Leta 2002 je Paolo Petronio izdal knjigo Viktor Parma - oče slovenske opere. O njej je na tržaški predstavitvi Ravel Kodrič povedal: Prisluhnimo napitnici iz Parmove opere Zlatorog. Ervina Ognerja je na snemanju spremljal orkester mariborske opere
V Dekanih se je na današnji dan leta 1845 rodil šolnik Anton Valentič. Napisal je učbenik Navod k naučevanju italijanskega jezika za slovenske ljudske šole, ki so ga z dopolnitvami večkrat ponatisnili, nazadnje leta 1917. V Gradcu se je na današnji dan leta 1885 rodila pesnica in prevajalka Lili Novy. Na Dunaju se je temeljito seznanila z nemško in avstrijsko klasično in moderno literaturo. Po letu 1920, ko se je seznanila z Otonom Župančičem, se je hitro vključila v slovensko kulturno okolje, zlasti s svojimi prevodi iz nemščine. Leta 1941 je izšla zbirka Temna vrata. Po vojni je bila lektorica pri Državni založbi in je pisala predvsem poezijo za otroke. Leta 1957 se je v radijskem intervjuju tako opravičila založniku zaradi štiriletne zamude pri oddaji besedila zbirke:. "Posebni poročevalec »Berliner Tageblatta« poroča svojemu listu iz vojnega tiskovnega stana: Krn pomenja za tolminsko predmostje isto kot doberdobska planota za goriško predmostje. Na 2245 metrov visokem vrhu na planoti si leže nasproti tigri in alpinci v majhni razdalji in ta presledek je pregrajen z žičnimi pregrajami. Zidovje iz trdo zmrznjenih vreč s peskom rabi za kritja, ker poledenelo skalovje in sovražni ogenj ne dopuščata kopanja strelskih jarkov", tako je na današnji dan leta 1915 pisala tržaška Edinost Zavíno je gručasto naselje, ki leži v zavetni legi pod malim Školjem na južni strani Vipavskih Brd, ob potoku Svinjščku, ki je pritok Branice. Prvotno Svinjino selo kaže na to, da so se prebivalci te vasi ukvarjali z gojenjem svinj. Ime, ki je iz blagoglasnih razlogov umetno prenarejeno v Zavíno, se izvirno ohranja v tamkajšnjem vodnem imenu Svinjšček. Na Dunaju je na današnji dan leta 1935 umrl skladatelj Alban Maria Johannes Berg. Kot občinski računovodja se je občasno posvečal komponiranju, šele Arnold Schönberg je prepoznal njegov talent. Dediščina mu je omogočila, da je zaslovel, toda nacisti so ga označili za degeneriranega glasbenika. Prisluhnimo odlomku Bergove lirične suite, ki so jo posneli Berlinski filharmoniki pod taktirko Herberta Von Karajana
Na današnji dan leta 1990 je bil v Sloveniji plebscit, na katerem je za samostojno in neodvisno državo glasovalo milijon 289 tisoč 369 volilnih upravičencev ali 88,5 odstotkov volivcev. Podrobneje o tem zgodovinar Božo Repe/ "Iz Istanbula poročajo o veliki zmagi turškega orožja na Galipoljskem. Londonsko poročilo priznava ta angleški poraz, skuša ga pa zmanjšati s trditvijo, da so se vse čete umaknile z uspehom, s topovi in z zalogami vred," je na današnji dan leta 1915 pisala tržaška Edinost. V Ljubljani je na današnji dan leta 1935 umrl pionir slovenske moderne kirurgije, Edo Šlajmer. Srednjo šolo je obiskoval na Reki, iz medicine pa je doktoriral v Gradcu. Leta 1891 je sprejel službo v deželni bolnišnici v Ljubljani, kjer je pri 28-ih letih postal primarij kirurškega oddelka. Več o tem docentka za zgodovino medicine, profesorica doktorica Zvonka Slavec: "Združeni in odločni v obrambi demokratičnih svoboščin, 180 tisoč delavcev je stavkalo zaradi ukinitve Primorskega dnevnika, Demonstracije po vsej Primorski," tako je na današnji dan leta 1945 nedeljski Primorski dnevnik celo prvo stran namenil analizi razmer po 17. zavezniški ukinitvi njegovega izhajanja. Zálog je urbanizirano naselje v vzhodnem delu Spodnje Pivke. Prvotno predložna zveza 'zalog' ali 'za Log' vsebuje občno ime lóg v pomenu 'močvirni travnik ob vodi, deloma porasel z drevesi' ali 'gozd blizu naseljenih krajev'. Fašistične oblasti so leta 1923 kraj preimenovale v Saloga di Postumia. V Krškem se je na današnji dan leta 1910 rodil skladatelj, zborovodja in pedagog Josip Kaplan. Na glasbeni akademiji v Zagrebu je študiral fagot, diplomiral pa je iz kompozicije pri profesorju Blažu Arniču na ljubljanski akademiji. Zatem je poučeval, od leta 1949 v Pulju. Čez deset let je učil na reškem učiteljišču in kasneje predaval na puljski pedagoški akademiji. Postromantični slog je skladateljsko dopolnjeval z istrsko melodiko. O njegovem delu je leta 2002 sin Darko, tudi profesor glasbe, povedal: Prisluhnimo Kaplanovi skladbi, Galiotova pesem v izvedbi Iva Pincetiča:
V Sredozemlju so oljčno olje uporabljali že pred 8000 leti. V izraelskem mestecu Ein Zippori, ki naj bi ga ustanovili v bronasti dobi in je od Nazareta oddaljen poldrugi kilometer, so arheologi pri izkopu ostankov glinenih posod našli sledi oljčnega olja. Na današnji dan leta 1825 je v Drabosinjah nad Vrbskim jezerom umrl ljudski pevec in samouk Andrej Drabosnjak Šuster. V slovensko kulturno zgodovino se je zapisal predvsem kot prevajalec verskih iger oz. avtor priredb, ki so jih na Koroškem igrali več kot sto let. Omislil si je celo lastno tiskarno, zaradi katere je zanemaril kmetijo in moral celo v ječo. Nazadnje si je kruh služil kot dninar. 22. decembra 1910 je v Šturjah v Ajdovščini slikar, fotograf, scenograf in lutkar Milan Klemenčič za občinstvo odigral svojo prvo lutkovno predstavo Mrtvec v rdečem plašču. Kljub nekoliko srhljivemu naslovu gre za zabavno predstavo, ki je razveseljevala gledalce. Podrobneje o njem Edo Majaron/ "Ogenj naše obrežne artiljerije je pregnal sovražne monitorje, ki so obstreljevali včeraj popoldne Westende. V zračnem boju pri mestu Brügge je bil en angleški dvokrovnik sestreljen, letalci so mrtvi," tako je tržaška Edinost na današnji dan leta 1915 povzela sporočilo Velikega glavnega stana iz Berlina. V Podvinu pri Polzeli se je na današnji dan leta 1930 rodila pesnica in novinarka Neža Maurer. Njene pesmi so intimistične, zlasti ljubezenska poezija. Osnovnošolcem v Hrvatinih je na slovesni podelitvi Kosovelovih bralnih značk leta 1974 pripovedovala, kako nastane pesem: Neža Maurer je vrsto let delala na Radiu Ljubljana, kjer je za otroke posnela celo vrsto radijskih iger. Zagórje je gručasto središčno naselje na zahodnem robu Zgornje Pivke. Občni pomen besede zagórje je kraj onkraj gora, za gorami. Fašistične oblasti so leta 1923 kraj preimenovale v Sagoria San Martino. V Dresdenu je na današnji dan leta 1745 umrl skladatelj Jan Dismas Zelenka. Že med študijem na praškem jezuitskem kolegiju je napisal prvo skladbo in se zatem zaposlil kot violinist v Dresdenu, vendar ga je želja po skladateljskem znanju gnala po Evropi. Čeprav ga je tudi Bach čislal, so njegove skladbe utonile v pozabo vse do 19. stoletja. Ena najbolj predvajanih je tudi Miserere v c-molu za sopran, zbor, oboe in violine
Angleški filozof, pisatelj in državnik Francis Bacon, sicer utemeljitelj moderne angleške filozofije, empirizma in unitarizma, se je rodil na današnji dan leta 1561. Bacon je trdil, da je naloga znanosti obvladovanje narave, zato se mora človek rešiti predsodkov in napačnih predstav. Avtroogrska armada je na današnji dan leta 1916 zasedla Podgorico, Bar in Ulcinj, zatem ko so črnogorsko armado praktično že razpustili, saj so tudi poveljnika vrhovnega štaba, generala Janka Vukotiča, odstavili, tako da listine o kapitulaciji ni mogel podpisati. "Razpravljanje o ustavnem načrtu na Primorskem pomeni plebiscit za priključitev k Jugoslaviji«, tako je torkov Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 povzel poročilo ministrskega predsednika slovenske vlade, Borisa Kidriča, v beograjskem Domu narodov o novi jugoslovanski ustavi. V Buenos Airesu se je na današnji dan leta 1946 rodila umetnostna zgodovinarka in novinarka Irene Mislej. Po končani Višji šoli za novinarstvo je diplomirala iz umetnostne zgodovine. Za doktorat je obdelala argentinske arhitekte slovenskega in hrvaškega rodu. V Ljubljani je delala kot raziskovalka znanstvenega inštituta Filozofske fakultete, vodila je Pilonovo galerijo v Ajdovščini. Ob razstavi o goriškem slikarstvu v prejšnjem stoletju je tako opisala slovenski prispevek: V Šempetru se je na današnji dan leta 1961 rodila pesnica in publicistka Vida Mokrin-Pauer. Po diplomi iz primerjalne književnosti in literarne teorije ter knjižničarstva se je zaposlila v Goriški knjižnici Franceta Bevka, od leta 1989 pa se poklicno posveča pisanju. Desetletje po prvi objavi je leta 1988 izšla zbirka Mik. Sledilo je 11 knjig z več prevodi. V pogovoru z Ingrid Kašca Bucik je tako opredelila literarno ustvarjanje: Današnji Vincec je prvi patron v letu, ki je odgovoren za vinsko kapljico. Očitno je ta Slovencem tako pri srcu, saj so vincu namenili kar polovico vremenskih pregovorov: Če na Vinka sonce sveti, bo dosti rujnega vinca v kleti/ Ako je Vinku vroče, pripravljaj kašče, nabijaj obroče/ Če Vincenca sonce peče, po grlu vince gladko teče Vinski naj bo tudi današnji glasbeni dodatek: Bratci veseli vsi in Slovenski oktet
Na današnji dan leta 1375 je umrl italijanski humanist, pesnik in pisatelj Giovanni Boccaccio. Znamenita je njegova zbirka novel Dekameron. Boccaccio se je rodil v Parizu in je bil sin Francozinje in florentinskega trgovca. V Neaplju je nekaj časa študiral pravo. Danes se spominjamo prve učiteljice čipkarstva. Ivanka Ferjančič se je rodila na današnji dan leta 1850 v Idriji. Kot nadarjeno čipkarico so jo poslali na izpopolnjevanje na Tirolsko. Šolske oblasti so z njeno pomočjo leta 1876 v Idriji ustanovili čipkarsko šolo, ki jo je Ivanka uspešno vodila do smrti leta 1879. Nadomestila jo je sestra Antonija. Julka Fortuna, kmetica, pesnica in mojstrica klekljanja, je dobrih 50 let vodila čipkarske tečaje, ob 80-em življenjskem jubileju se jih je tako spominjala: "V prihodnjih dneh izide razglas, po katerem morajo pri prebiranjih za službo z orožjem sposobni spoznani avstrijski črnovojniški obvezanci rojstvenih letnikov 1871 in 1870, dne 17. januarja 1916, rojstvenih letnikov 1865, 1866 in 1867 pa 21. januarja 1916 odriniti pod orožje," je na današnji dan leta 1915 pisala tržaška Edinost. Na današni dan leta 2000 je umrl vzgojitelj in pedagog Milan Marušič. Že kot mlad fant se je uprl fašističnemu zatiranju in se pridružil partizanom. V Portorožu je končal učiteljišče in delal na šoli v Krkavčah, zatem je v Ljubljani študiral pedagogiko in psihologijo. 14 let, je bil ravnatelj koprske gimnazije. Ob 70-letnici je v samozaložbi izdal knjigo Korenine slovenske šole v Istri. Pet let prej pa je ob 170. obletnici osapske šole tako opisal njen nastanek in razvoj: Vrtovín je razloženo naselje s številnimi zasleki, ki segajo od ravnine Vipavske doline visoko navzgor. Najstarejši zapis iz leta 1001 navaja ime Ortaona, tisti iz leta 1180 pa že Wrtvin. Verjetno je krajevno ime prevzeto iz romanskega refleksa za 'ortone' v pomenu 'velik vrt'. Fašistične oblasti so leta 1923 kraj preimenovale v Vertovino. Na današnji dan leta 1940 se je v Baltimoru rodil skladatelj, satirik in glasbenik Frank Vincent Zappa. Odraščal je v Kaliforniji, kjer je najprej delal kot tekstopisec, zatem pa je kot kitarist igral v različnih rhythm &blues zasedbah. Leta 1966 je z bandom Mothers of inventions izdal ploščo Freak Out. Zaslovel je s parodijami, tudi na tedanje ameriško hipijevsko gibanje. V 25-ih letih je posnel več kot 50 albumov. Prisluhnimo Franku Zappi in skladbi Tinsel town rebellion
V Parizu je na današnji dan leta 1590 v visoki starosti 80 let umrl zdravnik Ambroise Paré, ki velja za očeta moderne kirurgije. Ranocelnik in brivec je začel poklicno pot kot vojaški kirurg. Najpomembnejše Paréjevo odkritje pa je bilo podvezovanje arterij pri amputacijah. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1895 rodil diplomat Ciril Kotnik. V Trstu je končal trgovsko akademijo. Zaradi ran so ga v prvi svetovni vojni oprostili vojaških dolžnosti in ga poleti 1917 zaposlili na srbskem kraljevem poslaništvu v Rimu, kjer je ostal do smrti. Vnuk Cirila Kotnika je italijanski politik Valter Veltroni. Podrobneje o tem Ivo Jevnikar: "Sedanji mir ob Soči porablja sovražnik na eni strani za zopetno ureditev taktičnih skupin in izpopolnitev nastalih velikih vrzeli z novimi svežimi četami, na drugi strani pa tudi za novo založitev z municijo. Italijanska artiljerija je namreč tekom zadnje 46-dnevne bitke izstrelila več milijonov granat in šrapnelov. Kadarkoli in kjerkoli se bodo pokazali Lahi. Povsod se bodo vrnili s krvavimi glavami in želi popolne neuspehe," je na današnji dan leta 1915 pisala tržaška Edinost. V Ljubljani je na današnji dan leta 1990 umrl pisatelj, dramatik, gledališki igralec, režiser in urednik Marjan Marinc. Pridružil se je partizanskemu gledališču in zanj pisal skeče, posvetil se je radijski igri in gledališki komediji. Napisal je več otroških radijskih iger. Bil režiser v novosadski operni hiši, leta 1968 je v Kopru ustanovil in uspešno vodil Mladi oder, česar se je tako spominjal: Vrtójba je po zasnovi tipična obcestna vas. Najstarejši zapis iz leta 1200 navaja ime In inferiori Toyfa, De Toyva superiori. Sodeč po izglasju -ojba, je ime verjetno romanskega izvora. Verjetna je domneva, da je prvi zlog današnjega krajevnega imena nastal iz naglašenega zloga latinskega prilastka 'inferior', drugi pa iz 'tofia', tvorbe iz latinske besede 'tofus' v pomenu 'lehnjak'. Fašistične oblasti so leta 1923 kraj preimenovale v Vertoiba in Campisanti. V Prilepu se je na današnji dan leta 1925 rodil skladatelj Vlastimir Nikolovski. Iz obširnega opusa enaga najbolj znanih makedonskih skladateljev prisluhnimo skladbi Stari tanci. Makedonskemu filharmoničnemu orkestru je na snemanju dirigiral Milen Nančev:
Na današnji dan leta 1355 je umrl srbski car in kralj Dušan, sin Štefana Dečanskega. Znan je njegov zakonik, ki je urejal je splošna načela državne ureditve in predstavlja ustavo. Leta 1346 se je okronal za carja Srbov in Grkov. Ustanovil je srbsko patriarhijo, poskušal je zavzeti Carigrad. Na Slapu pri Vipavi se je na današnji dan leta 1875 rodil pravni zgodovinar in profesor kazenskega prava, Metod Dolenc. Pravo je študiral na Dunaju in se po diplomi najprej zaposlil na novomeškem okrožnem sodišču, zatem je delal v Gradcu, po vojni pa na višjem deželnem sodišču v Ljubljani, kjer je postal profesor kazenskega prava na novoustanovljeni univerzi. "Četrta velika bitka na soški fronti je torej tudi končana in Italijani morajo zabeležiti zopet le splošne neuspehe in zopet velikanske izgube, ki jih ceni naš generalni štab na 70.000 mrtvih in ranjenih, torej za dva popolna armadna zbora. Gorica je po zaslugi svojih odreševalcev kup razvalin. Laška maščevalna besnost celo ni prizanašala tistim poslopjem, na katerih je plapola zastava ženevskega Rdečega križa," je v tedenskem pregledu pisala nedeljska Edinost na današnji dan leta 1915. Na temelju moskovske deklaracije iz leta 1943 je na današnji dan leta 1945 Avstrija po letu 1918 postal drugič republika. Šele čez 10 let je dobila polno suverenost z državno pogodbo, ko so se oktobra 1955 umaknile zavezniške zasedbene enote. Na današnji dan leta 1990 je v Ljubljani umrl slikar Gabrijel Stupica. Risanje in slikarstvo je študiral na zagrebški akademiji, leta 1946 pa je postal redni profesor v Ljubljani. Največje mednarodno priznanje je doživel po smrti, leta 1994 na razstavi "Evropa, Evropa" v Bonnu. Leta 1981 je prejel Prešernovo nagrado, ko je povedal: Vŕsno je gručasto naselje v južnem delu Posoških Julijskih Alp. Zapis iz leta 1377 omenja ime Versina. Današnje ime je nastalo po moderni samoglasniški redukciji iz 'vresino selo ali brdo', kar vsebuje pridevnik iz slovanskega občnega imena 'v^ersi' v pomenu 'vres ali resje', torej z resjem poraslo zemljišče. Na današnji dan leta 1915 se je rodila Giovanna Casion, podeželska potujoča pevka, ki je zaslovela kot Edith Piaf. Prisluhnimo znameniti pesmi Ne, jaz ne obžalujem ničesar
Slovničar Matevž Ravnikar je s Zoisovo in Kopitarjevo pomočjo na podlagi dekreta avstrijskega cesarja Franca prvega na današnji dan leta 1815 na ljubljanskem liceju ustanovil stolico za slovenski jezik, s čimer se je začela organizirana skrb za razvoj slovenskega jezika. V Šebreljah se je na današnji dan leta 1875 rodil Ivan Štravs. Kot rudar se je zaposlil v idrijskem rudniku živega srebra. Vključil se je v krajevni odbor socialdemokratske stranke, na njeni listi je bil izvoljen v občinski odbor, leta 1911 pa za župana. V arhivu hranimo posnetek oddaje z Alešem Beblerjem: "Z italijanskega bojišča pošilja pozdrave Sebastjan Morgan, predsednik pevskobralnega društva Branik v Šmarjah pri Kopru. Je zdrav in vesel. Doslej mu italijanske granate niso prišle do živega," tudi s takimi voščilnimi pozdravi je tržaška Edinost dvigovala vojno moralo na bojiščih. V Kostanjevici se je na današnji dan leta 1920 rodil radijski napovedovalec Jože Lavrenčič. Leta 1953 je postal sodelavec Radiofonije delniške družbe Koper in do upokojitve leta 1984 kot radijski napovedovalec skrbel za žlahtnost slovenskega jezika. Leta 1958 je na koprski gimnaziji ob literarnem večeru založbe Lipe pripravil pogovor s pisateljem in zdravnikom Bogomirjem Magajno: Med predstavo Dostojevskega Krotko dekle je na današnji dan leta 1970 v Ribnici na Pohorju umrl igralec Stane Sever, katerega gledališka pot je zaznamovana z delom v ljubljanski Drami. V arhivu hranimo posnetek nastopa Staneta Severja v javni oddaji v Postojni, ko je leta 1969 zaigral znamenitega Pijanca: Vŕhpolje je nekoliko razpotegnjeno naselje ob cesti Vipava-Sanabor. Občnoimenski pomeni besede vŕhpolje so 'kraj, kjer je polje najvišje, kjer se začne breg' in 'zgornji, pribrežni del polja' ter 'vzvišen kraj sredi polja'. V Zürichu se je na današnji dan leta 1905 rodil čelist, skladatelj in pedagog Richard Hans Sturzenegger. Po konservatoriju v rodnem mestu se je izpopolnjeval v Parizu in Berlinu in zatem kot solist nastopal v dresdenski filharmoniji ter bernskem godalnem kvartetu, kjer je tudi predaval. Balado za rog in klavir sta posnela pianistka Julie Fortier in rogist Christophe Sturzenegger:
Na današnji dan leta 1830 je blizu mesta Sante Fe v Kolumbiji umrl Simon Bolivar. Po zgledu Združenih držav Amerike si je prizadeval ustanoviti združeno Južno Ameriko. Postal je prvi kolumbijski predsednik po združitvi Venezuele in Nove Grenade v republiko Velika Kolumbija. Na današnji dan leta 1900 se je v Gradcu rodil skladatelj Lucijan Marija Škerjanc. Študiral je na Dunaju, v Parizu in Baslu. Najobsežnejši je njegov orkestralni opus. Z dolgoletnim delom na Akademiji za glasbo je ustvaril svojo šolo. Leta 1967 je tako razmišljal o naraščajoči vlogi ropota v sodobni glasbi: "Na tirolski in soški fronti topovski boji. V bovški kotlini so zasedle naše čete sovražno predpostojanko. Naše čete so na srbskem bojišču vrgle sovražnika v globel Tare. Sovražnik se je zapadno Peči pričel umikati proti Plavi in Gusinjam," tako je na današnji dan leta 1915 poročala tržaška Edinost. V Devinu se je na današnji dan leta 1925 rodil novinar in publicist Drago Legiša. Bil je med ustanovitelji stranke Slovenska skupnost, župan devinsko-nabrežinske občine in pokrajinski svetovalec. Vrsto let je urejal Novi list, od leta 1973 je delal na tržaškem radiu, tudi kot glavni urednik. Leta 1989 je prejel Tomšičevo nagrado društva novinarjev Slovenije, ko je dejal: Predsedstsvo Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta je na današnji dan leta 1945 sprejelo zakon o agrarni reformi, skladno z jugoslovanskim zakonom iz avgusta tega leta. Hkrati so odpravili kolonat in viničarstvo. Vrhôvlje so obmejno gručasto naselje na Krasu. Prvotno ime Vrhovlane je prebivalstveno množinsko ime, izpeljano iz 'vrhi' v pomenu 'vrh', v posameznih primerih lahko tudi 'preval in izvir'. Fašistične oblasti so leta 1923 kraj preimenovale v Vercoglia. V dunajski dvorani Društva prijateljev glasbe so na današnji dan leta 1865 krstno zaigrali Nedokončano simfonijo Franza Schuberta, ki jo je skladatelj pisal za graško glasbeno društvo 6 let pred smrtjo. Dokončal je Allegro moderato in Andante con moto, Scherzo pa je uspel orkestrirati le za klavir, partituro je predal prijatelju Anselmu Hüttenbrenne, ki pa je ni obelodanil kar 37 let. Prisluhnimo odlomku posnetka Dunajskih filharmonikom z dirigentom Carlosom Kleiberjem
V Vidmu se je na današnji dan leta 1675 rodil zgodovinar Danijel Samerda. Po končanem študiju filozofije je postal jezuit. Na Dunaju je doktoriral in s prosvetnim delom nadaljeval v Gorici. Bil je dolgoletni spovednik škofov v Passauu in Trstu. Objavil je Sinopsis avstrijske genealogije in zgodovinsko knjigo o barbarskih vdorih v Italijo. V Mariboru se je na današnji danu leta 1905 rodil mladinski pisatelj Oskar Hudales. Nemci so ga po zasedbi izselili v Srbijo, kjer je bil med organizatorji prve čete slovenskih partizanov. V Užicah je delal v uredništvu Borbe, po vojni pa na ministrstvu za prosveto. Zaradi knjige o Sovjetski zvezi so ga po Informbiroju izključili iz partije, po upokojitvi je samo pri Založbi Obzorja izdal 52 knjig različnih zvrsti. "Radi pomanjkanja uradniškega in služabniškega osobja, kakor tudi prevoznih sredstev, bo povečani promet s poštnimi zavitki, ki ga je pričakovati o letošnjem božičnem času, prav posebno otežkočen," je na današnji dan leta 1915 svoje bralce obvestila petkova Edinost. V Trstu se je na današnji dan leta 1920 rodil publicist in revolucionar Dušan Bordon. Družina se je pred fašisti iz Istre umaknila v Ljubljano, kjer je študiral romanistiko, se pridružil delavskemu gibanju in leta 1938 začel izdajati list Slovenska mladina ter k sodelovanju pritegnil Karla Destovnika Kajuha, o čemer podrobneje sestra Božena Bordon Škrinar: Z bratom Radom so ju fašisti aretirali, tik pred kapitulacijo jima je uspelo pobegniti iz taborišča Rennici, Dušan se je pridružil garibaldincem, ubili so ga leta 1944 v kraju Caprese di Michelangelo. Vrémski Britof je v jedru gručasto naselje, ki leži na desni strani Reke, ob cesti Divača-Ribnica. Ime je morda sorodno z ruskimi krajevnim imenom Veremen, belorusko Vrejemejevo, kar lahko izvira iz indoevropskega 'uers-men' v pomenu 'vrh gora', iz česar izhaja staroindijska beseda 'vársman' v pomenu 'višina, najvišji del, konica'. Na današnji dan leta 1770 se je v Bonnu rodil eden največjih glasbenikov vseh časov, Ludwig van Beethoven. Poleg devetih simfonij, ki jih štejemo med največje dosežke svetovne glasbene ustvarjalnosti, je Beethoven napisal tudi opero Fidelio in vrsto maš, godalnih kvartetov, sonat in drugih skladb. Od leta 1819 je bil Beethoven častni član ljubljanske Filharmonične družbe. Beethovnov Menuet v g-duru nam bodo sedaj zaigrali člani Madžarske filharmonije pod taktirko Hansa Ludwiga Hirscha
V Idriji se je na današnji dan leta 1785 rodila Eva Lucija Cecilija Viktorija Emilija Kraus, baronica in Napoleonova sopotnica. Po zmagoviti bitki v Austerlitzu so Napoleonu v Schonbrunnu priredili slavje s plesom, in tam je spoznal Emilijo. Odtlej jo je imel pri sebi na vseh vojaških pohodih po Evropi, o čemer je avtor romana Bogdan Novak povedal: V Postojni se je na današnji dan leta 1885 rodil znanstvenik pravnih ved, rektor in diplomat Leonidas Pitamic. Komaj 30-letni je habilitiral na dunajski univerzi za docenta za splošno in avstrijsko državno pravo. Po razpadu Avstrije je sodeloval na pariški mirovni konferenci. Bil je prvi dekan pravne fakultete v Ljubljani, o čemer podrobneje akademik Marijan Pavčnik: "Angleško - francoski ekspedicijski zbor na Balkanu je poražen in se umika na grško ozemlje. Trenutek je blizu, ko bo še zadnji košček srbske zemlje zaseden po avstrijsko - nemško - bolgarskih četah, " je na današnji dan leta 1915 poročala tržaška Edinost. Vógrsko je razloženo naselje z gručastim jedrom, ki leži v Spodnji Vipavski dolini in je sestavljeno iz več zaselkov, to so Stara Gora, Mali Dunaj, Lemovo, Boršt in Britof s cerkvijo svetega Justa. V naselju je baročni dvorec furlanskega tipa na temeljih srednjeveškega gradu, omenjenega že leta 1257. Izvor imena Vógrsko nam bo pojasnil etimolog Marko Snoj: Fašistične oblasti so leta 1923 kraj preimenovale v Ville Montevecchio V Kanjiži se je na današnji dan leta 1905 v glasbeni družini rodil skladatelj Ferenc Farkas. Po konservatoriju v Budimpešti se je izpopolnjeval v Rimu, zato se je v izredno obseženem skladateljskem opusu naslonil na italijanski neoklasicizem, madžarske folklorne elemente, z melodičnimi invencijami in spontanim ritmom. Stetson String Institute Orchestra je na Floridi posnel tudi Farkasevo Partito all' ungaresca. Orkestru je dirigiral Anthony Hose
Na današnji dan leta 1870 so odprli železniško progo Ljubljana - Jesenice - Planica -Trbiž, ki je posebej zaživela po zgraditvi bohinjske proge do Trsta. Marca leta 1966 so za promet ukinili odsek proge Jesenice - Planica. "Obstreljevanje naših postojank pri Rivi, Roveretu in na Col di Lana. V goriškem predmostju topovski boji. Zasledovalni boji v Črni gori se nadaljujejo. Na avstrijski fronti v Rusiji nič važnega. Novi uspehi Turkov v Iraku. V Dardanelah topovski boji. Na zapadnem bojišču nič novega," tako je na današnji dan leta 1915 strnila poročila z bojišč prve svetovne vojne tržaška Edinost. V Zagrebu se je na današnji dan leta 1920 rodil škof, pisatelj, kritik in urednik Anton Mahnič. Po končanem bogoslovju v Gorici je na Dunaju opravil še doktorat in kasneje v Gorici predaval biblične vede. Cesar ga je leta 1896 imenoval za škofa na Krku, kjer je ustanovil staroslovansko akademijo. Zagrebški kardinal Josip Bozanić je o tem povedal: V Štebnu pri Beljaku se je na današnji dan leta 1935 rodil slikar Valentin Oman. Študiral je na Akademiji za uporabno umetnost na Dunaju, leta 1963 končal še grafično specialko pri Riku Debenjaku v Ljubljani. Imel je več kot sto štirideset samostojnih razstav, v koprski Loži leta 2009 ga je pred mirofon povabila Neva Zajc: Tržaški odbor Slovensko-italijanske antifašistične unije je zaradi ukinitve Primorskega dnevnika na današnji dan leta 1945 pozval k splošni 24-urni stavki. Vítovlje so razložena vas v Spodnji Vipavski dolini. Fašistične oblasti so leta 1923 kraj preimenovale v Vittuglia. V Londonu se je na današnji dan leta 1905 rodil violinist in vodja plesnega orkestra Sydney, John Lipton. V Edinburghu pa se je leta 1920 pridružil orkestru Murray Hedges, čez pet let pa je z zasedbo Billy Cotton Band posnel prvo ploščo; od leta 1931 je imel svoj ansambel, s katerim je posnel uspešnico It's Only A Paper Moon
Na današnji dan leta 1545 je papež Pavel III. v Tridentu odprl 19. ekumenski koncil Rimskokatoliške cerkve. Z dvema prekinitvama je zasedal do decembra leta 1563. Koncil je odigral ključno vlogo pri uveljavljanju katolištva v Evropi po Lutrovi reformaciji. "Giornale d'Italia že govori popolnoma odkrito, da je osvojitev Gorice in Trsta le še postranska stvar in da je glavna naloga italijanskega vojskovodstva, da veže kolikor mogoče veliko naših sil na jugovzhodno fronto. In če vsa ona silna italijanska milijonska armada ni premogla in ne premore drugega kot to, kako naj potem še računa ententa na Laško pomoč na oni strani Jadranskega morja. Kako, ko se je pokazalo prav zadnje dni, da Italija vkljub svoji veliki premoči na morju ne more niti takorekoč pred nosom svojih mornariških oporišč obraniti transportov pred napadi naših križark in rušilcev, " je v tedenskem pregledu zapisala Edinost na današnji dan leta 1915. V Gradcu je na današnji dan leta 1930 umrl nobelovec, kemik in zdravnik Friderik Pregl. Utemeljil je mikroanalizo organskih spojin, za kar je leta 1923 prejel Nobelovo nagrado, dalj časa je kot rektor uspešno vodil graško univerzo. Na Grčni v Novi Gorici je na današnji dan leta 1996 umrl učitelj in tigrovec Anton Rutar. V italijanski oficirski šoli je z Ivom Groharjem začel snovati protifašistične celice, kar je udejanil med učiteljevanjem na Tolminskem in Vipavskem, od leta 1929 se je povsem posvetil ilegalnemu delu Tigra. Po upokojitvi je zbiral gradivo o Tigru. Mira Cenčič-Švab, ki je izdala knjigo o tigrovcu Rutarju, je povedala: Višárje, italijansko Monte Santo di Lussari, nemško Luscharberg, so gorska vas v zahodnih Julijskih Alpah, južno od Trbiža. O izvoru imena podrobneje Marko Snoj, avtor Etimološkega slovarja slovenskih zemljepisnih imen: V Berlinu so na današnji dan leta 1895 krstno zaigrali 2. simfonijo Gustava Mahlerja, ki so jo zaradi popularnosti kmalu poimenovali Vstajenje. Tedaj je orkestru dirigiral avtor. Prisluhnimo odlomku drugega stavka, Londonskemu simfoničnemu orkestru je na snemanju dirigiral Gilbert Kaplan
Po propadu Beneške republike leta 1797 je Istro dobila Avstrija, vendar jo je morala že leta 1805 odstopiti Napoleonu, ki jo je leto dni kasneje priključil italijanskemu kraljestvu. Na današnji dan leta 1806 pa je bila celinska blokada, ki jo je Napoleon uvedel proti Veliki Britaniji, razširjena na Istro. Ustavljena je bila tudi pomorska trgovina, kar je povzročilo množično lakoto. Hugo Junker je na današnji dan leta 1915 v Döberitzu pri Berlinu preizkusil prvo kovinsko motorno vojaško letalo, kar je pomenilo razvojni prelom vojaškega letalstva, ki pa je prišel do polnega izraza šele v drugi svetovni vojni. Na Pertoči v Prekmurju se je na današnji dan leta 1930 v revni kmečki družini rodil učitelj in publicist Janko Kleibencetl. Ob propadu kraljevine Jugoslavije je vas najprej zasedla nemška vojska, zatem pa Madžari, tako da je osnovno šolo končal v madžarskem jeziku. Leta 1950 je v Ljubljani postal učitelj. Leta 1952 so ga poslali v Slovensko Istro, kjer je bil učitelj in kasneje ravnatelj. Kot upokojenec je izdal sedem knjig. Leta 2006 je o knjigi pričevanj Primorci in Istrani v Prekmurju dejal: Ker nova zavezniška šolska uprava ni izdala potrebnih ukrepov in poskrbela, da bi pouk potekal redno, je tržaško dijaštvo na današnji dan leta 1945 začelo enotedensko stavko. Zahtevali so odstranitev fašističnih profesorjev, predložitev učnega načrta dijakom v razpravo, ureditev vprašanja šolskih knjig in kurjave. Vípolže so razloženo naselje, ki leži na temenu in pobočjih flišnega slemena med dolinama potokov Birše in Oblenča. Star zapis iz leta 1170 navaja ime Wipelsach. Najverjetneje je krajevno ime nastalo iz množinskega prebivalstvenega imena Vypilzane, kar izhaja iz glagola vypilzt v pomeni splaziti se ven, kjer se je grič na robu gorovja 'polezel proti nižavi'. Na današnji dan leta 1915 se je v Los Angelesu rodil pevec in igralec Frank Sinatra. Zaslovel je že leta 1942, ko se ga je oprijel vzdevek Glas. Za svojo vlogo v filmu Od tod do večnosti je prejel oskarja. V svoji karieri je prodal več kot 60 milijonov plošč in posnel okrog 50 filmov. Prisluhnimo njegovi uspešnici My way
Robert Koch, utemeljitelj sodobne bakteriologije in imunske biologije, je na današnji dan leta 1905 prejel Nobelovo nagrado za medicino. Že leta 1876 je odkril bacil vraničnega prisada in pojasnil razvoj bolezni. Razvil je osnovni metodi bakteriologije: osamitev in gojenje bakterij na posebni hranilni podlagi zunaj telesa in označevanje bakterij s sintetičnimi analinskimi barvili. "Srbske čete so prekoračile grško mejo. Med Sarrailom in polkovnikom Vašičem je bilo dogovorjeno, da odidejo one srbske čete, ki niso mogle niti v Albanijo, niti v Resno, po grškem ozemlju v Solun, kjer bodo po potrebnem odmoru uvrščene kot dopolnjujoči obstojni del angleško-francoske armade," je na današnji dan leta 1915 pisala tržaška Edinost. V zaselku Kras, v beneški občini Podbonesec, se je na današnji dan leta 1945 rodil sociolog Ferrucio Klavora. Po izselitvi družine je leta 1969 v Liegu diplomiral iz sociologije. Leta 1976 je prevzel vodstvo čedajske podružnice Slovenskega raziskovalnega inštituta. Ko je Ferruccio Klavora sodeloval na konferenci o etnično-jezikovnih skupinah v videmski pokrajini, je tako strnil tedanja pričakovanja Beneških Slovencev: Vipáva je urbanizirano naselje v zgornjem delu Vipavske doline. Ime kraja, ki v antiki ni zapisano, etimološko ni pojasnjeno. Zelo verjetno je predslovanskega izvora. Morda je izpeljano iz latinskega osebnega imena Vippius. Možno je tudi, da izhaja iz langobardske besede wipaha, katere prvi del utegne ustrezati srednjevisokonemški besedi wife v pomenu mejni znak, drugi pa starovisokonemški besedi aha v pomenu potok, reka, voda. Fašistične oblasti so leta 1923 kraj preimenovale v Vipacco. V Trstu se je na današnji dan leta 1905 rodil skladatelj Ubald Vrabec. Po končanem konservatoriju Tartini je vodil pevske zbore, zaradi fašizma se je izselil v Argentino in kasneje v Maribor. Po osvoboditvi se je vrnil v Trst, kjer je vrsto let poučeval na šoli Glasbene matice. Skladateljsko se je posvetil predvsem vokalni glasbi. V arhivu hranimo oddajo Ane Fink, Primorski glasbeni portret, v kateri je skladatelj takole opisal svoje simfonično ustvarjanje: ga-958. Prisluhnimo odlomku Vrabčeve Vesele simfonije. Izvaja jo orkester Slovenske filharmonije, dirigira Bogo Leskovic
V Vladikavkazu se je na današnji dan leta 1895 rodil slikar Jože Kjačič. Oče je bil trgovec iz Utane v Beneški Sloveniji, ki je pri 15-ih odšel s skupino Beneških Slovencev in na ruskem daljnem vzhodu ustanovil slovensko vas. Jože je v Petrogradu obiskoval akademijo za slikarstvo in arhitekturo, po diplomiv Benetkaje v Muranu je postal umetnostni ravnatelj steklo-kovinske tovarne. "Nič pa se ne čudimo vesti, da so bili Angleži zvabili Italijo v akcijo v Albaniji. Avstrijska flota zasleduje vsako italijansko ladjo. Ravno zadnje dni je uničila več parnikov in jadrnic, namenjenih v Sv. Ivan Medovanski z vojnimi zalogami in živežem. Prvi poizkus pomoči entente srbski vojski je torej žalostno končal," tako je na današnji dan leta 1915 pisala tržaška Edinost. Svetovni dan človekovih pravic obeležujemo 10. decembra, saj je bila na ta dan leta 1948 v Parizu sprejeta splošna deklaracija človekovih pravic. V arhivu hranimo pričevanje soavtorja Stephana Hessla: 9. in 10. novembra 1990 so v Pooljčah delegati vladne koalicije Demos sklenili, da Skupščina Republike Slovenije za 23. december razpiše referendum, na katerem se bo ljudstvo odločilo o nadaljnjem bivanju v Jugoslaviji oziroma o odcepitvi in osamosvojitvi samostojne države Slovenije.. Prisluhnimo letošnjemu govorniku, Anton Žunterju: Valdóltra je naselje, ki se je razvilo ob Ortopedski bolnišnici na začetku 18. stoletja in je danes praktično že del Ankarana. Leži na na južnem pobočju Miljskega polotoka. Krajevno ime je prevzeto iz Valle d`Oltra, kar se je razvilo iz latinske besede 'ultra' v pomenu prek, onkraj. Kraj je poimenovan po svoji legi onkraj Koprskega zaliva. V Cremoni je na današnji dan leta 1665 umrl skladatelj in organist Tarquinio Mercula. Glasbeno nadarjeni fant se je izkazal že kot organist, ki je kmalu začel komponirati tako sakralno kot posvetno glasbo, zato prisluhnimo skladbi Capriccio Chromatico, ki jo je posnel organist Gabor Soos
Dolores Ibaruri - La Pasionaria se je rodila na današnji dan leta 1895 v mestecu Gallarte. Že v mladosti se je pridružila delavskemu gibanju in ko je general Franco s pomočjo nacifašistov premagal republikance, je emigrirala v Sovjetsko zvezo, se tam izobraževala in delala v Kominterni. Prisluhnimo arhivski izjavi iz leta 1935: "Topovski boj na soški fronti je bil včeraj živahnejši kot zadnje dni. Popoldne je sovražnik napadel severni del doberdobske planote. Zvečer je več italijanskih torpedovk obstreljevalo Sesljan," je na današnji dan leta 1915 pisala četrtkova Edinost. Na Reki pri Cerknem se je na današnji dan leta 1925 rodila igralka, književnica, prevajalka in publicistka Irma Kacin - Flis. V Tolminu je končala učiteljišče, v partizanih je bila članica igralske skupine 9. korpusa, ki se je vnovič zbrala v Cerknem na proslavi 20. obletnice vstaje: ga-272. Po osvoboditvi je bila Irma Kacin - Flis upravnica Radia Slovensko primorje Ajdovščina in tudi vršilka dolžnosti direktorice naše radijske postaje. V Križu pri Trstu se je na današnji dan leta 1940 rodil kapitan Marko Sulčič. Po končani Pomorski šoli v Piranu se je zaposlil v slovenski pomorski agenciji Mediterranea v Trstu, zatem pa kariero nadaljeval na tankerjih ameriške družbe Chevron Shipping company. Ob izidu knjige Nafta, nastanek in razvoj svetovne naftne industrije, je v pogovoru z Ireno Cunja povedal: V Ljubljani je na današnji dan leta 1985 umrl akademik in pravnik Gorazd Kušej. Po študiju in doktoratu v Ljubljani se je izpopolnjeval v Bordeauxu in na Dunaju ter na Akademiji za mednarodno pravo v Haagu. Leta 1969 se je tako spominjal, kako je po priznani habilitaciji napredoval do univerzitetnga profesorja: Ústje je gručasta vas na severnih obronkih Vipavskih Brd. Etimologija imena ni jasna. Morda je primerljivo hrvaškemu krajevnemu imenu Uštica, kar bi se dalo izvesti iz 'vjčiti' v pomenu "kar sodi zraven, kar je pripisano skupnosti", kakor iz starocerkvenoslovanske besede 'vjčisti' v pomenu "všteto, prišteti, pripisati". Na današnji dan leta 1905 so v dresdenski Semperoperi krstno uprizorili opero Salome`, ki jo je Richard Strauss napisal po pesnitvi Oscarja Wilda. Prisluhnimo odlomku iz baletne scene Salome. Dunajskim filharmonikom je na snemanju dirigiral sir Georg Salti
Na današnji dan leta 65 pred našim štetjem se je rodil rimski pesnik Horac s polnim latinskim imenom Quintus Horatius Flaccus, ki velja za utemeljitelja rimskega klasicizma. V prvem ustvarjalnem obdobju je nastalo delo Satire - Sermones, v zreli dobi Ode oz. Carmina, iz njegovega zadnjega ustvarjalnega obdobja pa omenimo še knjigi Epistul in Ars poetica. "Prvi skupni vojni svet entente", tako je na današnji dan leta 1915 sredina Edinost naslovila novico iz Pariza: "Agence Havas javlja: Pod predsedstvom generala Joffra se je vršil včeraj dopoldne prvi vojni svet aliirancev. Udeležili so se ga: bivši načelnik ruskega generalnega štaba Žilinski, dalje general Porro in polkovnik Stefanovič kot zastopnika Italije in Srbije. Zastopani ste bili tudi Anglija in Belgija." Na današnji dan leta 1945 je po končani vojni vihri začel oddajati redni slovenski program Radia Trst. Ob 50-i obletnici je tedanji odgovorni urednik Filibert Benedetič povedal: Učjá je znana kot nekdanji mejni prehod z Italijo, ki leži na poti iz Bovca in Žage v Rezijo. Vas je dobila ime po istoimenski reki, ki izvira na italijanski strani. V ozki in globoki soteski je izjedla pet korit. Prisluhnimo razlagi Marka Snoja, avtorja Etimološkega slovarja slovenskih zemljepisnih imen: Na današnji dan leta 1865 se je v Hämeenlinnu rodil skladatelj Johan Julius Christian Sibelius, ki velja za najpomembnejšega finskega skladatelja. Kompozicijo in violino je študiral v Helsinkih, Berlinu in na Dunaju. Po vrnitvi na Finsko je predaval na konservatoriju v Helsinkih, zatem pa se je posvetil izključno komponiranju. Iz obširnega opusa omenimo sedem simfonij, simfonične pesnitve Finlandaia in En saga ter Tapiola, suito Karelia in scensko glasbo Kuolema z znanim Žalostnim valčkom, napisanim leta 1903. V arhivu hranimo odlomek skladateljeve zahvale orkestru iz leta 1939 po poslušanju posnetka njegove kompozicije Andante Festivo: Prisluhnimo odlomku 3. stavka suite Korelia. Krarljevemu filharmoničnemu orkestru je na snemanju dririgiral sir Thomas Beecham
Neveljaven email naslov