Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Današnje petkovo terensko javljanje je posvečeno mladim, točneje osnovnošolcem, ki se bodo morali v kratkem odločiti kam naprej. Morda jim je lahko v pomoč pri odločanju tudi podatek o potrebah trga delovne sile. Direktorico mariborske enote Zavoda za zaposlovanje Mirjano Zgaga smo povprašali, po katerih kadrih je bilo največje in najmanjše povpraševanje v zadnjem času in kakšni so obeti za prihodnost. In kakšne so potrebe po delavcih v zadnjih petih letih?
BOLJ ISKANI POKLICI: inženirji strojništva, inženirji elektrotehnike, inženirji elektronike, zdravniki specialisti splošne medicine, zdravniki specialisti (razen splošne medicine), zobozdravniki, medicinske sestre, strokovnjaki za zdravstveno nego, farmacevti, finančniki, revizorji, računovodje, programerji računalniških aplikacij, razvijalci in analitiki programske opreme in aplikacij, tehniki za strojništvo, kuharji, natakarji, zidarji, tesarji, krovci, izvajalci suhomontažne gradnje, izolaterji, monterji in serviserji vodovodnih, plinskih inštalacij in naprav ipd., varilci, pripravljavci in monterji kovinskih konstrukcij ,orodjarji, mehaniki in serviserji kmetijskih, industrijskih in drugih strojev, elektroinštalaterji, elektromehaniki, strugarji, vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev.
TEŽJE ZAPOSLJIVI: arhitekti, grafični in multimedijski oblikovalci, arhivarji in konservatorji, strokovnjaki za oblikovanje, izvajanje in nadzor politik, programov in ukrepov, predmetni učitelji v osnovni šoli, vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev predšolskih otrok, učitelji razrednega pouka, bibliotekarji, dokumentalisti, sociologi, antropologi, filozofi, zgodovinarji, politologi, novinarji, prevajalci, tolmači, lektorji in drugi jezikoslovci, dekoraterji, aranžerji, oblikovalci , knjigovodje in strokovni sodelavci v računovodstvu, tajniki, receptorji (razen v hotelih), uradniki v računovodstvu in knjigovodstvu, uradniki v statistiki, financah, zavarovalništvu, vnašalci podatkov, uradniki v knjižnicah, arhivih, uradniki na bankah, poštah za pisarniško denarno poslovanje neposredno s strankami, skladiščniki in uradniki za nabavo in prodajo, frizerji, kozmetiki, vrtnarji, vzdrževalci in upravljavci stavb, trgovski poslovodje, blagajniki, prodajalci vstopnic, prodajalci, poklici za pripravo tiska, obdelovalci lesa, krojači, šivilje, izdelovalci usnjenih in krznenih oblačil, klobučarji, kontrolorji in ocenjevalci kakovosti neživilskih proizvodov, upravljavci strojev za šivanje oblačil iz tekstilij, usnja, krzna, upravljavci strojev za proizvodnjo obutve in usnjene galanterije, čistilci, strežniki in gospodinjski pomočniki ipd. v uradih, hotelih in drugih ustanovah, delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, kurirji, dostavljavci, drugi delavci za preprosta dela.
In prihodnost? Upoštevaje različne vire bodo v prihodnosti iskani naslednji poklici:
• IT strokovnjaki vseh vrst,
• Finančni, davčni in zavarovalniški svetovalci in zastopniki
• Vsi poklici v zdravstvu, še posebej povezani s storitvami za starejše (nega na domu …)
• Poklici s področja biomedicine
• Poklici s področja kemije in razvoja novih materialov
• Poklici s področja transporta in logistike
• Zelena delovna mesta (varčna raba energije in zemeljskih virov, lesarstvo, gostinstvo in turizem).
2105 epizod
Radijska Tribuna je polurna oddaja vsak torek, sredo in četrtek, v kateri skupaj z gosti obravnavamo aktualne politične, gospodarske in socialne teme. Velikokrat poiščemo rešitve tudi za težave poslušalk in poslušalcev.
Današnje petkovo terensko javljanje je posvečeno mladim, točneje osnovnošolcem, ki se bodo morali v kratkem odločiti kam naprej. Morda jim je lahko v pomoč pri odločanju tudi podatek o potrebah trga delovne sile. Direktorico mariborske enote Zavoda za zaposlovanje Mirjano Zgaga smo povprašali, po katerih kadrih je bilo največje in najmanjše povpraševanje v zadnjem času in kakšni so obeti za prihodnost. In kakšne so potrebe po delavcih v zadnjih petih letih?
BOLJ ISKANI POKLICI: inženirji strojništva, inženirji elektrotehnike, inženirji elektronike, zdravniki specialisti splošne medicine, zdravniki specialisti (razen splošne medicine), zobozdravniki, medicinske sestre, strokovnjaki za zdravstveno nego, farmacevti, finančniki, revizorji, računovodje, programerji računalniških aplikacij, razvijalci in analitiki programske opreme in aplikacij, tehniki za strojništvo, kuharji, natakarji, zidarji, tesarji, krovci, izvajalci suhomontažne gradnje, izolaterji, monterji in serviserji vodovodnih, plinskih inštalacij in naprav ipd., varilci, pripravljavci in monterji kovinskih konstrukcij ,orodjarji, mehaniki in serviserji kmetijskih, industrijskih in drugih strojev, elektroinštalaterji, elektromehaniki, strugarji, vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev.
TEŽJE ZAPOSLJIVI: arhitekti, grafični in multimedijski oblikovalci, arhivarji in konservatorji, strokovnjaki za oblikovanje, izvajanje in nadzor politik, programov in ukrepov, predmetni učitelji v osnovni šoli, vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev predšolskih otrok, učitelji razrednega pouka, bibliotekarji, dokumentalisti, sociologi, antropologi, filozofi, zgodovinarji, politologi, novinarji, prevajalci, tolmači, lektorji in drugi jezikoslovci, dekoraterji, aranžerji, oblikovalci , knjigovodje in strokovni sodelavci v računovodstvu, tajniki, receptorji (razen v hotelih), uradniki v računovodstvu in knjigovodstvu, uradniki v statistiki, financah, zavarovalništvu, vnašalci podatkov, uradniki v knjižnicah, arhivih, uradniki na bankah, poštah za pisarniško denarno poslovanje neposredno s strankami, skladiščniki in uradniki za nabavo in prodajo, frizerji, kozmetiki, vrtnarji, vzdrževalci in upravljavci stavb, trgovski poslovodje, blagajniki, prodajalci vstopnic, prodajalci, poklici za pripravo tiska, obdelovalci lesa, krojači, šivilje, izdelovalci usnjenih in krznenih oblačil, klobučarji, kontrolorji in ocenjevalci kakovosti neživilskih proizvodov, upravljavci strojev za šivanje oblačil iz tekstilij, usnja, krzna, upravljavci strojev za proizvodnjo obutve in usnjene galanterije, čistilci, strežniki in gospodinjski pomočniki ipd. v uradih, hotelih in drugih ustanovah, delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, kurirji, dostavljavci, drugi delavci za preprosta dela.
In prihodnost? Upoštevaje različne vire bodo v prihodnosti iskani naslednji poklici:
• IT strokovnjaki vseh vrst,
• Finančni, davčni in zavarovalniški svetovalci in zastopniki
• Vsi poklici v zdravstvu, še posebej povezani s storitvami za starejše (nega na domu …)
• Poklici s področja biomedicine
• Poklici s področja kemije in razvoja novih materialov
• Poklici s področja transporta in logistike
• Zelena delovna mesta (varčna raba energije in zemeljskih virov, lesarstvo, gostinstvo in turizem).
V tokratni rubriki Maribor, imamo problem! smo gostili direktorja mariborske Snage. Zanimalo nas je med drugim, kako je to javno podjetje poslovalo lani, kako posluje v javnosti veliko kritizirana sortirnica odpadkov, kaj bo za Snago pomenil propad evropskega projekta Urban Soil 4 Food in kaj lahko uporabniki letos pričakujejo na področju cen storitev.
Po 1. juliju se bo začel uporabljati nov način obračunavanja omrežnine. Da bo račun za elektriko ostal enak ali pa bo celo nižji, bo treba uporabo električnih aparatov nekoliko prilagoditi novim petim časovnim blokom, ki bodo nadomestili dosedanja dva. Kako se na spremembo pripraviti in kako prilagoditi, ste slišali v tokratni Radijski tribuni.
Manj urbani deli mariborske občine že dolga leta opozarjajo na podfinanciranje. Kako ocenjujejo sprejemanje letošnjega občinskega proračuna in katere projekte pričakujejo v Krajevnih skupnostih Bresternica - Gaj, Kamnica in Malečnik - Ruperče, smo preverili v tokratni rubriki Maribor, imamo problem!
Dobri dve leti po nezakonito odloženem komunalnem blatu v naravo se v občini Hoče ponovno soočajo s potencialnim okoljskim kriminalom. Na več lokacijah posamezniki nedovoljeno odlagajo gradbene odpadke in zemljino od gradbenih izkopov, tako na občinskih kot zasebnih zemljiščih. Kako bo ukrepala občina in kako pristojne inšpekcijske službe?
Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides je s preklicem soglasij zdravnikov za nadurno delo zaostril stavko, ki traja že od 15. januarja. V Radijski tribuni smo preverili, koliko zdravnikov se je odločilo za 48-urni delovnik in kaj to pomeni za organizacijo dela v zdravstvenih zavodih. Zaostritev stavke bo zagotovo vplivala na obravnavo bolnikov. Kako?
V Mariboru se končuje največji investicijski cikel, pri katerem je veliko projektov evropsko sofinanciranih iz trajnostne urbane strategije. Mestni svetniki pa so decembra sprejeli novo trajnostno urbano strategijo. Kako je z izvedbo dosedanje in kaj prinaša nova strategija, o tem v rubriki Maribor, imamo problem!
V tretjem tednu zdravniške stavke namenjamo pozornost njenemu vplivu na oskrbo bolnikov in na morebitni napredek v stavkovnih pogajanjih. Se bo stavka še zaostrovala in kako? Zakaj sta Fides in vladna stran vsak na svojem bregu?
Slovenija nima več lastne proizvodnje sladkorja, odkar so konec leta 2006 zaprli našo edino tovarno za to – Tovarno sladkorja Ormož. Zaradi zapovedanih evropskih kvot v Sloveniji nato pese dobro desetletje tudi nismo smeli pridelovati, pred nekaj leti pa so se kmetje združili v Zadrugo Kristal in to pridelavo spet obudili, kajti ta poljščina je pred prepovedjo pridelave po prihodku krepko prekašala pšenico in koruzo. O takratni odločitvi in današnji pridelavi sladkorne pese smo se pogovarjali s predsednikom Zadruge Kristal Miroslavom Kosijem.
Ni skrivnost, da mnogi Mariborčani niso zadovoljni z učinkovitostjo javnega prevoza. Občina zato snuje celovito prenovo mestnih avtobusnih prog. Kakšne bodo po novem avtobusne povezave v mestu in kdaj bodo začele veljati, pa v tokratni rubriki Maribor, imamo problem.
V letošnjem letu se bodo na Bistriškem zvišali zneski na položnicah za komunalne storitve; za povprečno gospodinjstvo za okoli 2,4 evra. Razlog za podražitev je pojasnil gost Radijske tribune, direktor Komunale Slovenska Bistrica Maksimiljan Tramšek. Ta med drugim opozarja, da se tudi oni ukvarjajo z naraščanjem količine odpadkov in napoveduje, da nameravajo v prihodnje veliko napora vložiti v ozaveščanje ljudi, da bi z odgovornim ravnanjem ustvarili manj odpadkov.
V Mariboru naj bi bila kmalu končana obnova Lenta – napovedano je, da bo končana do konca januarja, do takrat pa bo jasno, kakšna bo nova prometna ureditev od Vodnega do Sodnega stolpa. Stroka, ki so jo zastopali naši gostje v Radijski tribuni, predlaga popolno zaprtje za osebna vozila, z določenimi izjemami, možna alternativa pa bi bila uvedba enosmernega prometa, v smeri od vzhoda proti zahodu.
Številni slovenski domovi za starejše so jeseni povišali oskrbnine in to napovedujejo tudi za 1. marec. V Domu Danice Vogrinec podražitev doslej še ni bilo. Kako bo v prihodnje?
Po informaciji o možnosti ukinjanja enot RTV-ja se je javno oglasilo in protestiralo veliko posameznikov, kulturnih ustanov, občin, lokalnih organizacij, kulturnih delavcev, glasbenih ustvarjalcev ... Več kot 200 pritožb je prispelo tudi na naslov varuhinje pravic gledalcev, poslušalcev in uporabnikov vsebin RTV Slovenija. V Radijski tribuni smo zato z varuhinjo pravic vseh, ki spremljate programe RTV Slovenija, Marico Uršič, govorili o vlogi in pomenu javnega RTV servisa. Po njeni oceni letošnji programsko-poslovni načrt zavoda ne izpolnjuje nalog te javne službe.
Po investicijsko intenzivnem letu 2023 čaka mariborsko občino leto streznitev. Konec januarja naj bi svetniki potrjevali letošnji proračun, po spodleteli prodaji družbe Farmadent in očitnem državnem podfinanciranju pa se na prihodkovni strani obetajo občini precejšnje težave. Kakšne naj bodo prioritete v tem letu in kako naj poteka usklajevanje, so v Radijski tribuni razkrili predstavniki svetniški skupin.
Energetika Maribor, ki ogreva okoli 13 tisoč mariborskih gospodinjstev, je z novim letom to storitev podražila. Za koliko in zakaj in tudi na druga aktualna vprašanja je v tokratni rubriki Maribor, imamo problem! odgovoril direktor Energetike Maribor Jože Hebar.
Naravne ujme so v letu 2023 povzročile ogromno škodo tudi v številnih štajerskih občinah. Za odpravo posledic je bilo doslej iz državnega proračuna izplačanih več kot pol milijarde evrov. Koliko tega denarja se je doslej steklo v Šentilj, Kungoto in Pesnico, ki so jih močno prizadeli plazovi, in kako teče sanacija, smo osvetlili v Radijski tribuni z župani omenjenih treh občin.
Pred mariborskim Univerzitetnim kliničnim centrom so letos veliki projekti – od nadgradnje onkološkega oddelka do začetka gradnje infekcijskega oddelka in negovalne bolnišnice. Kakšni so njihovi načrti, je v Radijski tribuni pojasnilo vodstvo te druge največje slovenske bolnišnice, ob poslovanju pa so predstavili tudi, kako se lotevajo problematike čakalnih dob in pomanjkanja kadra.
Medicinska fakulteta v Mariboru praznuje 20-letnico obstoja, pobude za ustanovitev fakultete pa segajo še mnogo dlje nazaj. Pomemben mejnik je bil tudi pred desetimi leti, ko je bila slovesna otvoritev nove stavbe na obrežju Drave, danes pa že govorimo o prepotrebni prostorski širitvi fakultete. Do zdaj je imela fakulteta že več kot tisoč diplomantov. Več o tej mariborski fakulteti, študiju medicine, prostorskih razmerah in načrtih pa v Radijski tribuni z dekanom dr. Iztokom Takačem.
Za Mariborom, drugim največjim mestom v državi, je izjemno pestro in naporno leto – mariborski župan ga je preživel brez koalicije, za številnimi naložbami sta ostali prazna mestna blagajna in jeza mnogih občanov, mesto je poleti uspešno gostilo tisoče mladih športnikov, po drugi strani pa se je Pohorje, kot vse kaže, za zmeraj poslovilo od zlate lisice. Pestro dogajanje iztekajočega se leta v mestu smo vzeli pod novinarski drobnogled v Radijski tribuni.
S koncem leta je pri koncu tudi jesenska sezona redne sredine rubrike Maribor, imamo problem. V zadnji letos smo za vas izbrali najodmevnejše izseke.
Neveljaven email naslov