Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Današnje petkovo terensko javljanje je posvečeno mladim, točneje osnovnošolcem, ki se bodo morali v kratkem odločiti kam naprej. Morda jim je lahko v pomoč pri odločanju tudi podatek o potrebah trga delovne sile. Direktorico mariborske enote Zavoda za zaposlovanje Mirjano Zgaga smo povprašali, po katerih kadrih je bilo največje in najmanjše povpraševanje v zadnjem času in kakšni so obeti za prihodnost. In kakšne so potrebe po delavcih v zadnjih petih letih?
BOLJ ISKANI POKLICI: inženirji strojništva, inženirji elektrotehnike, inženirji elektronike, zdravniki specialisti splošne medicine, zdravniki specialisti (razen splošne medicine), zobozdravniki, medicinske sestre, strokovnjaki za zdravstveno nego, farmacevti, finančniki, revizorji, računovodje, programerji računalniških aplikacij, razvijalci in analitiki programske opreme in aplikacij, tehniki za strojništvo, kuharji, natakarji, zidarji, tesarji, krovci, izvajalci suhomontažne gradnje, izolaterji, monterji in serviserji vodovodnih, plinskih inštalacij in naprav ipd., varilci, pripravljavci in monterji kovinskih konstrukcij ,orodjarji, mehaniki in serviserji kmetijskih, industrijskih in drugih strojev, elektroinštalaterji, elektromehaniki, strugarji, vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev.
TEŽJE ZAPOSLJIVI: arhitekti, grafični in multimedijski oblikovalci, arhivarji in konservatorji, strokovnjaki za oblikovanje, izvajanje in nadzor politik, programov in ukrepov, predmetni učitelji v osnovni šoli, vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev predšolskih otrok, učitelji razrednega pouka, bibliotekarji, dokumentalisti, sociologi, antropologi, filozofi, zgodovinarji, politologi, novinarji, prevajalci, tolmači, lektorji in drugi jezikoslovci, dekoraterji, aranžerji, oblikovalci , knjigovodje in strokovni sodelavci v računovodstvu, tajniki, receptorji (razen v hotelih), uradniki v računovodstvu in knjigovodstvu, uradniki v statistiki, financah, zavarovalništvu, vnašalci podatkov, uradniki v knjižnicah, arhivih, uradniki na bankah, poštah za pisarniško denarno poslovanje neposredno s strankami, skladiščniki in uradniki za nabavo in prodajo, frizerji, kozmetiki, vrtnarji, vzdrževalci in upravljavci stavb, trgovski poslovodje, blagajniki, prodajalci vstopnic, prodajalci, poklici za pripravo tiska, obdelovalci lesa, krojači, šivilje, izdelovalci usnjenih in krznenih oblačil, klobučarji, kontrolorji in ocenjevalci kakovosti neživilskih proizvodov, upravljavci strojev za šivanje oblačil iz tekstilij, usnja, krzna, upravljavci strojev za proizvodnjo obutve in usnjene galanterije, čistilci, strežniki in gospodinjski pomočniki ipd. v uradih, hotelih in drugih ustanovah, delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, kurirji, dostavljavci, drugi delavci za preprosta dela.
In prihodnost? Upoštevaje različne vire bodo v prihodnosti iskani naslednji poklici:
• IT strokovnjaki vseh vrst,
• Finančni, davčni in zavarovalniški svetovalci in zastopniki
• Vsi poklici v zdravstvu, še posebej povezani s storitvami za starejše (nega na domu …)
• Poklici s področja biomedicine
• Poklici s področja kemije in razvoja novih materialov
• Poklici s področja transporta in logistike
• Zelena delovna mesta (varčna raba energije in zemeljskih virov, lesarstvo, gostinstvo in turizem).
2105 epizod
Radijska Tribuna je polurna oddaja vsak torek, sredo in četrtek, v kateri skupaj z gosti obravnavamo aktualne politične, gospodarske in socialne teme. Velikokrat poiščemo rešitve tudi za težave poslušalk in poslušalcev.
Današnje petkovo terensko javljanje je posvečeno mladim, točneje osnovnošolcem, ki se bodo morali v kratkem odločiti kam naprej. Morda jim je lahko v pomoč pri odločanju tudi podatek o potrebah trga delovne sile. Direktorico mariborske enote Zavoda za zaposlovanje Mirjano Zgaga smo povprašali, po katerih kadrih je bilo največje in najmanjše povpraševanje v zadnjem času in kakšni so obeti za prihodnost. In kakšne so potrebe po delavcih v zadnjih petih letih?
BOLJ ISKANI POKLICI: inženirji strojništva, inženirji elektrotehnike, inženirji elektronike, zdravniki specialisti splošne medicine, zdravniki specialisti (razen splošne medicine), zobozdravniki, medicinske sestre, strokovnjaki za zdravstveno nego, farmacevti, finančniki, revizorji, računovodje, programerji računalniških aplikacij, razvijalci in analitiki programske opreme in aplikacij, tehniki za strojništvo, kuharji, natakarji, zidarji, tesarji, krovci, izvajalci suhomontažne gradnje, izolaterji, monterji in serviserji vodovodnih, plinskih inštalacij in naprav ipd., varilci, pripravljavci in monterji kovinskih konstrukcij ,orodjarji, mehaniki in serviserji kmetijskih, industrijskih in drugih strojev, elektroinštalaterji, elektromehaniki, strugarji, vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev.
TEŽJE ZAPOSLJIVI: arhitekti, grafični in multimedijski oblikovalci, arhivarji in konservatorji, strokovnjaki za oblikovanje, izvajanje in nadzor politik, programov in ukrepov, predmetni učitelji v osnovni šoli, vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev predšolskih otrok, učitelji razrednega pouka, bibliotekarji, dokumentalisti, sociologi, antropologi, filozofi, zgodovinarji, politologi, novinarji, prevajalci, tolmači, lektorji in drugi jezikoslovci, dekoraterji, aranžerji, oblikovalci , knjigovodje in strokovni sodelavci v računovodstvu, tajniki, receptorji (razen v hotelih), uradniki v računovodstvu in knjigovodstvu, uradniki v statistiki, financah, zavarovalništvu, vnašalci podatkov, uradniki v knjižnicah, arhivih, uradniki na bankah, poštah za pisarniško denarno poslovanje neposredno s strankami, skladiščniki in uradniki za nabavo in prodajo, frizerji, kozmetiki, vrtnarji, vzdrževalci in upravljavci stavb, trgovski poslovodje, blagajniki, prodajalci vstopnic, prodajalci, poklici za pripravo tiska, obdelovalci lesa, krojači, šivilje, izdelovalci usnjenih in krznenih oblačil, klobučarji, kontrolorji in ocenjevalci kakovosti neživilskih proizvodov, upravljavci strojev za šivanje oblačil iz tekstilij, usnja, krzna, upravljavci strojev za proizvodnjo obutve in usnjene galanterije, čistilci, strežniki in gospodinjski pomočniki ipd. v uradih, hotelih in drugih ustanovah, delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, kurirji, dostavljavci, drugi delavci za preprosta dela.
In prihodnost? Upoštevaje različne vire bodo v prihodnosti iskani naslednji poklici:
• IT strokovnjaki vseh vrst,
• Finančni, davčni in zavarovalniški svetovalci in zastopniki
• Vsi poklici v zdravstvu, še posebej povezani s storitvami za starejše (nega na domu …)
• Poklici s področja biomedicine
• Poklici s področja kemije in razvoja novih materialov
• Poklici s področja transporta in logistike
• Zelena delovna mesta (varčna raba energije in zemeljskih virov, lesarstvo, gostinstvo in turizem).
Raziskali bomo, katere ceste so najbolj potrebne obnove v krajevnih skupnostih Pekre, Limbuš, Kamnica in Bresternica - Gaj. Zanimal pa nas je tudi odziv na napovedi mariborske občine o krovnem programu ureditve in umestitve cest v nov predlog občinskega proračuna.
Kje bodo ljudje v prihodnje urejali osebne dokumente, gradbena dovoljenja in dovoljenja za tujce, če bodo upravne enote zapirali oziroma združevali? To so se prejšnji teden spraševali občani, župani pa temu odločno nasprotovali. Na Ministrstvu za javno upravo so zatrdili, da upravnih enot ne bodo zapirali. Kakšna reorganizacija je torej v načrtu, zakaj jo potrebujemo in kako narediti javno upravo dostopnejšo in odzivnejšo, smo osvetlili v Radijski tribuni.
Minili so trije meseci od takrat, ko je društvo AETP objavilo videoposnetke spornega dogajanja v klavnici Kmetijske zadruge Rače. Kot je znano, naj bi šlo za domnevno kršenje zakonodaje s področja zaščite živali pri usmrtitvi v njihovem obratu. Kaj se dogaja v povezavi s tem, kaj pravijo v društvu AETP, kaj na policiji? Kaj pravijo inšpektorji oziroma na Upravi Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin? Se obetajo spremembe zakonodaje na tem področju?
Na vaša vprašanja, kako ukrepati, sta v sredini rubriki Maribor, imamo problem!, odgovarjala policist in pravnik.
V Sloveniji vsako leto zaradi bolezni, povezanih s kajenjem, umre več kot 3 tisoč ljudi, to je več kot 8 na dan. Z ukrepi za omejevanje tobačnih izdelkov smo v zadnjih 15-ih letih delež kadilcev pomembno zmanjšali. A ker se vse bolj širijo novi nikotinski izdelki, bo potrebna nova zakonodajna sprememba. Še posebej skrb vzbujajoče pa je, da po elektronskih cigaretah in nikotinskih vrečkah posegajo vse mlajše osebe in osnovnošolci – celo v tretjem razredu. O posledicah za zdravje in rešitvah smo govorili v Radijski tribuni.
Evropski poslanci so potrdili prepoved prodaje avtomobilov z bencinskimi ali dizelskimi motorji od leta 2035, države članice Evropske unije pa so končno odločitev preložile. Ne glede na to je pred nami okolju prijaznejša elektrifikacija prometa, ki pa prinaša več izzivov – od cene električne energije, cenovne dostopnosti električnih avtomobilov do nujnih posodobitev infrastrukture in omrežja. Kako smo oziroma kdaj bomo pripravljeni pri nas?
Mariborski svetniki bodo na četrtkovi/jutrišnji redni seji razpravljali o dolgoletnem perečem problemu mariborske politike, to je o prodaji občinskega veletrgovca z zdravili, Farmadenta. O tem podrobneje v rubriki Maribor, imamo problem!,
Mariborska univerza bo izvedla 23 pilotnih projektov za zelen in odporen prehod v Družbo 5.0 in za to prejela 24 milijonov evrov iz Mehanizma za okrevanje in odpornost. Kakšen je namen projektov, katera področja bodo v ospredju in kakšen je njihov pomen za študente, univerzo in družbo?
O predlogih, ki razburjajo javnost, pa bo prihodnji teden odločal mestni svet. V Radijski tribuni so predstavniki mestne uprave pojasnili razloge za uskladitev cen, v ospredju pa bodo precej dražji programi v vrtcih, odvajanje odpadnih vod in še kaj.
Po krajšem premoru na Radiu Maribor nadaljujemo rubriko Kaj si ti tui v lukno pado. Raziskali smo, katere ceste so najbolj potrebne obnove v Mestni četrti Brezje– Dogoše–Zrkovci in v krajevnih skupnostih Malečnik–Ruperče in Razvanje. Zanimalo pa nas je tudi, kako se odzivajo na napovedi mariborske občine o krovnem programu ureditve cest.
V treh tovarnah so v minulem tednu napovedali ukinjanje proizvodnje, in sicer v Magni, A&E Europe in v Talumu – na liniji za aluminij. Tudi Mariborska livarna bo morda ugasnila proizvodnjo v Mariboru. O razlogih in posledicah zapiranja tovarn v Podravju bomo govorili v Radijski tribuni.
Mariborski svetniki so v prvem branju potrdili občinska proračuna za leti 2023 in 2024, zaradi številnih očitkov o prenapihnjenosti letošnjega rekordnega finančnega akta pa njuna za začetek aprila predvidena dokončna potrditev še vedno visi v zraku. V Radijski tribuni smo se soočili z različnimi mnenji predstavnikov največjih svetniških skupin, beseda pa je tekla tudi o težavah pri oblikovanje koalicije in o podražitvah nekaterih storitev v mestu.
Univerze v Ljubljani, Novi Gorici in na Primorskem so zaostrile pogoje za vpis dijakov s poklicno maturo in petim predmetom. Mariborska univerza pri dosedanjih pogojih še vztraja. Kaj to pomeni za vpis mariborskih dijakov, ki se pogosto na študij odpravijo v drugo mesto, boste izvedeli v rubriki Maribor, imamo problem.
Od 1. marca bodo višji socialni transferji: otroški dodatki, štipendije, denarna socialna pomoč, pa tudi meje za pridobitev teh pravic. Za koliko in kdaj se bo to poznalo na računih prejemnikov, katere spremembe bodo izvedene avtomatično in za katere bo treba ponovno oddati vlogo - v tokratni Radijski tribuni.
Mariborska Snaga naj bi tudi poslovno leto 2022 končala s precejšnjim dobičkom. Ali se bo po poplačilu rdečih številk iz prejšnjih let to poznalo pri zneskih na položnicah, smo vprašali direktorja Franca Doverja. Pa tudi, kdaj bodo v Mariboru povečali število zbirnih centrov. Trenutno namreč individualnim gospodinjstvom dostavljajo dodatne posode za papir in steklo, posledično pa odstranjujejo zbiralnice omenjene embalaže.
Ob tragičnem potresu v Turčiji in Siriji smo se mnogi spomnili na potres na Hrvaškem pred nekaj leti, ki smo ga čutili tudi na območju Maribora. Strokovnjake smo vprašali, kakšna je potresna ogroženost Maribora, kako smo pripravljeni na krizno odzivanje, kako kakovostno so grajene naše stavbe in kako jih lahko zavarujemo
Potem ko so zaprli ambulanto v Malečniku, je na mariborskem območju ostalo brez osebnega zdravnika še 2 tisoč ljudi. Ker družinskih zdravnikov, ki bi sprejemali nove bolnike, ni, je za zdaj rešitev ambulanta za neopredeljene. Da s težavo dostopajo do zdravnika, pa poročajo tudi tisti, ki ga imajo; pot naj bi jim omejeval in podaljševal nov sistem naročanja v mariborskem Zdravstvenem domu. Kako je pol leta od njegove uvedbe in kdaj si lahko obetamo prihod težko pričakovanih družinskih zdravnikov v mesto ob Dravi, boste slišali v Radijski tribuni.
Tudi v začetku tega leta se nadaljuje rast cen, dražja hrana je poleg brezalkoholnih pijač največji generator 10-odstotne inflacije na letni ravni. Kje so zneski najbolj poskočili, smo s podatki Statističnega urada in predstavnico Zveze potrošnikov Slovenije ugotavljali v Radijski tribuni. Iztočnice so bile višje cene, akcije, količinsko siromašnejša pakiranja in kakovost.
Po krajšem premoru nadaljujemo rubriko Kaj si ti tudi v lukno pado? Zanimal nas je komentar napovedi mariborske občine o krovnem programu ureditve cest, raziskali pa smo še, katere ceste je nujno treba obnoviti v mestnih četrtih Ivan Cankar in Koroška vrata na levem bregu Drave.
Spletni goljufi so vse bolj iznajdljivi, načinov, kako prek spleta od svojih žrtev izpulijo denar, pa je čedalje več. V Sloveniji kar nekaj opeharjenih kupcev vsak dan ostane brez denarja, ker so nakupovali v lažni spletni trgovini. Nekateri odgovorijo na SMS-sporočilo, ki naj bi jim ga poslala njihova banka, in ostanejo brez sredstev na računu. Kako ne postati žrtev spletne prevare, na katere sumljive znake je treba biti pozoren in česa nikoli ne smemo početi na spletu, boste slišali oddaji.
Neveljaven email naslov