Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Andrej Gradišnik je direktor Metala Ravne, enega največjih podjetij na Koroškem, ki daje kruh številnim družinam v tej lepi, a z brezposelnostjo močno prizadeti pokrajini. “Mati fabrika”, kot sam pravi podjetju, ki ga vodi, je pomemben del njegovega življenja. Vendar prednost vedno znova daje družini, preostanek skopo odmerjenega prostega časa pa kot vrhunski alpinist preživlja v vertikalnih delih gora. Med njimi so tudi osemtisočaki. Njegova pot ne pozna bližnjic in tudi ni bila vedno lahka, a je vseeno lepa. Razgled, ki ga najde na njej, bo s poslušalci delil v oddaji Razkošje v glavi. Andreja Gradišnika je na Koroškem obiskal Jure K. Čokl.
Andrej Gradišnik, glavni direktor koroškega jeklarskega giganta Metala Ravne, je zadržan človek. Zgledno oblečen, natančen, umirjenega in premišljenega nastopa. Nekoliko nedostopen na prvi vtis. Njegov predlog, da se srečava v plezališču, je bil zame presenečenje. A le toliko časa, dokler nisva prišla tja. Potem je naenkrat iz poslovneža zasijala povsem drugačna, razigrana plat osebnosti. Kar v obleki in čevljih je začel lahkotno poplezavati po skalah in videlo se je, da je to povsem njegov svet. Kmalu se je izkazalo, da je bil izbor plezališča za pogovor vse prej kot naključje.
Andrej Gradišnik si je zgolj izbral svet, v katerem se počuti najbolje. In že iz njegovih prvih besed, prve prispodobe postane jasno, zakaj. Gore so ga sicer zaznamovale zelo zgodaj. Tako ne preseneča, da njegov prvi spomin nanje ostaja tudi nekakšno življenjsko vodilo.
Svojega otroštva se vidno spominja z nostalgijo. Kljub temu da nikakor ne izhaja iz premožne družine, vidi svoje otroštvo kot zelo srečno obdobje življenja. Vpliv svoje družine in staršev vidi z dveh plati. Obe sta bili zanj odločilni, pove. Tudi z današnje perspektive odraslega človeka. Zaradi svoje izkušnje ima nekaj pomislekov tudi glede vzgoje generacij, ki šele prihajajo. Tudi kar se tiče lastnih otrok.
Vprašanje, ali bi sam izbral in predvsem prehodil enako pot, če bi imel na voljo vse tisto, kar imata na voljo njegova otroka, ga je prisililo v nekaj več razmišljanja. A tudi za to je odgovor našel v svetu, ki ga ima najraje. Gorah. To, kar dajejo njemu, bi verjetno vodilo v enak rezultat, pove. Enako je z željami, ki jih je imel kot otrok in ga spremljajo skozi vse življenje. Zaradi njih, pove, na svoj način tudi je, kar pač je. Iskrena želja je predpogoj, doda, ampak brez odločnosti, ki prihaja iz osebnosti, ne gre.
Njegovo življenje so zaznamovali številni dogodki, o katerih bi lahko veliko govorili. In vendar se ob tem vprašanju sam odloči za tri ključne postaje življenja, ki so ga tudi spremenile – smrt prijatelja, prvo srečanje z ‘materjo fabriko’ in vzpon na osemtisočak.
Velike spremembe v osebnem življenju in dogodki, ki so ga za zmerom zaznamovali, ga niso nikoli prestrašili. Zdi se, da je prej obratno. In vendar je to samo ena plat zgodbe našega sogovornika. Drugo pišejo njegova žena in otroka, ki morajo hočeš ali nočeš vse to sprejemati. Sogovornik ob tem ne skriva hvaležnosti.
‘Mati fabrika’. Še ena besedna zveza, ki za seboj skriva zgodbo posameznika, ki mu je krojilo usodo dejstvo, kje se je rodil. A zgodba našega sogovornika je ena redkih s tega po krivici tako pozabljenega dela naše dežele, ki ima zares skoraj sanjski konec. Čeprav Mati fabrika, kakor Andrej Gradišnik in drugi Korošci pravijo jeklarskemu podjetju z Raven, pomeni tudi velikansko odgovornost. Pred časom je tovarna zamenjala lastnike in prišli so časi negotovosti. Za vse. Zdaj v prihodnost zrejo z optimizmom.
Povezave med svetom nepreglednih sten in razbeljenimi pečmi, v katerih kalijo najkvalitetnejše jeklo, na videz ni. Vendar jo sam še kako občuti in zato brez pomisleka razloži, kaj najde v višinah, v dolini pa ne. Povezava obeh svetov ni naključna tudi kar se tiče vprašanja samote. Brez slednje bi bilo našemu sogovorniku težko, pove.
Kljub vsemu bi lahko bilo drugače. Morda bolje, morda slabše. Sam ne bi zamenjal prav ničesar. Zaveda se tudi minljivosti. Ta ga je s tragedijo prijatelja v mladosti zaznamovala za zmeraj. Tako prizna, da tudi sam občuti, da bo nekoč prišel trenutek, ko se bo njegov neverjetni ritem življenja moral zmanjšati. Se ga boji? Nikakor.
Ob vrnitvi s Himalaje, kjer se je povzpel na osemtisočak Broad Peak, je napisal knjigo. Dal ji je pomenljiv naslov – Sanje. Tudi v tem ni bilo naključja in Andrej Gradišnik je že z naslovom povedal veliko več o sebi kot pa o samem vzponu na mogočno goro. Sanje, ki jih je imel, sanja še zdaj. Predvsem pa sanje živi.
912 epizod
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Andrej Gradišnik je direktor Metala Ravne, enega največjih podjetij na Koroškem, ki daje kruh številnim družinam v tej lepi, a z brezposelnostjo močno prizadeti pokrajini. “Mati fabrika”, kot sam pravi podjetju, ki ga vodi, je pomemben del njegovega življenja. Vendar prednost vedno znova daje družini, preostanek skopo odmerjenega prostega časa pa kot vrhunski alpinist preživlja v vertikalnih delih gora. Med njimi so tudi osemtisočaki. Njegova pot ne pozna bližnjic in tudi ni bila vedno lahka, a je vseeno lepa. Razgled, ki ga najde na njej, bo s poslušalci delil v oddaji Razkošje v glavi. Andreja Gradišnika je na Koroškem obiskal Jure K. Čokl.
Andrej Gradišnik, glavni direktor koroškega jeklarskega giganta Metala Ravne, je zadržan človek. Zgledno oblečen, natančen, umirjenega in premišljenega nastopa. Nekoliko nedostopen na prvi vtis. Njegov predlog, da se srečava v plezališču, je bil zame presenečenje. A le toliko časa, dokler nisva prišla tja. Potem je naenkrat iz poslovneža zasijala povsem drugačna, razigrana plat osebnosti. Kar v obleki in čevljih je začel lahkotno poplezavati po skalah in videlo se je, da je to povsem njegov svet. Kmalu se je izkazalo, da je bil izbor plezališča za pogovor vse prej kot naključje.
Andrej Gradišnik si je zgolj izbral svet, v katerem se počuti najbolje. In že iz njegovih prvih besed, prve prispodobe postane jasno, zakaj. Gore so ga sicer zaznamovale zelo zgodaj. Tako ne preseneča, da njegov prvi spomin nanje ostaja tudi nekakšno življenjsko vodilo.
Svojega otroštva se vidno spominja z nostalgijo. Kljub temu da nikakor ne izhaja iz premožne družine, vidi svoje otroštvo kot zelo srečno obdobje življenja. Vpliv svoje družine in staršev vidi z dveh plati. Obe sta bili zanj odločilni, pove. Tudi z današnje perspektive odraslega človeka. Zaradi svoje izkušnje ima nekaj pomislekov tudi glede vzgoje generacij, ki šele prihajajo. Tudi kar se tiče lastnih otrok.
Vprašanje, ali bi sam izbral in predvsem prehodil enako pot, če bi imel na voljo vse tisto, kar imata na voljo njegova otroka, ga je prisililo v nekaj več razmišljanja. A tudi za to je odgovor našel v svetu, ki ga ima najraje. Gorah. To, kar dajejo njemu, bi verjetno vodilo v enak rezultat, pove. Enako je z željami, ki jih je imel kot otrok in ga spremljajo skozi vse življenje. Zaradi njih, pove, na svoj način tudi je, kar pač je. Iskrena želja je predpogoj, doda, ampak brez odločnosti, ki prihaja iz osebnosti, ne gre.
Njegovo življenje so zaznamovali številni dogodki, o katerih bi lahko veliko govorili. In vendar se ob tem vprašanju sam odloči za tri ključne postaje življenja, ki so ga tudi spremenile – smrt prijatelja, prvo srečanje z ‘materjo fabriko’ in vzpon na osemtisočak.
Velike spremembe v osebnem življenju in dogodki, ki so ga za zmerom zaznamovali, ga niso nikoli prestrašili. Zdi se, da je prej obratno. In vendar je to samo ena plat zgodbe našega sogovornika. Drugo pišejo njegova žena in otroka, ki morajo hočeš ali nočeš vse to sprejemati. Sogovornik ob tem ne skriva hvaležnosti.
‘Mati fabrika’. Še ena besedna zveza, ki za seboj skriva zgodbo posameznika, ki mu je krojilo usodo dejstvo, kje se je rodil. A zgodba našega sogovornika je ena redkih s tega po krivici tako pozabljenega dela naše dežele, ki ima zares skoraj sanjski konec. Čeprav Mati fabrika, kakor Andrej Gradišnik in drugi Korošci pravijo jeklarskemu podjetju z Raven, pomeni tudi velikansko odgovornost. Pred časom je tovarna zamenjala lastnike in prišli so časi negotovosti. Za vse. Zdaj v prihodnost zrejo z optimizmom.
Povezave med svetom nepreglednih sten in razbeljenimi pečmi, v katerih kalijo najkvalitetnejše jeklo, na videz ni. Vendar jo sam še kako občuti in zato brez pomisleka razloži, kaj najde v višinah, v dolini pa ne. Povezava obeh svetov ni naključna tudi kar se tiče vprašanja samote. Brez slednje bi bilo našemu sogovorniku težko, pove.
Kljub vsemu bi lahko bilo drugače. Morda bolje, morda slabše. Sam ne bi zamenjal prav ničesar. Zaveda se tudi minljivosti. Ta ga je s tragedijo prijatelja v mladosti zaznamovala za zmeraj. Tako prizna, da tudi sam občuti, da bo nekoč prišel trenutek, ko se bo njegov neverjetni ritem življenja moral zmanjšati. Se ga boji? Nikakor.
Ob vrnitvi s Himalaje, kjer se je povzpel na osemtisočak Broad Peak, je napisal knjigo. Dal ji je pomenljiv naslov – Sanje. Tudi v tem ni bilo naključja in Andrej Gradišnik je že z naslovom povedal veliko več o sebi kot pa o samem vzponu na mogočno goro. Sanje, ki jih je imel, sanja še zdaj. Predvsem pa sanje živi.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Je arhitekt in buden opazovalec narave. Njegovi pašniki so namenoma nepokošeni, v dar dobiva domače čaje, ki so jih nabrali člani cirkuške družine in je eden od treh projektantov, ki so iz nekdanjih belgijskih zaporov sredi Ljubljane ustvarili enega najbolj prepoznavnih mladinskih hotelov v Evropi. Celica in njena zgodba temne preteklosti je spremenila vse. Ira Zorko je arhitekturo začel povezovati s permakulturo, meddrugim ustvaril prostore svobodne šole in ostal razmišljujoči človek, ki je optimist, ker je pesimizem rezerviran za boljše čase. Ira Zorko bo gost Carmen L. Oven v oddaji Razkošje v glavi, v soboto 23. julija ob 16.30 na prvem programu Radia Slovenija.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
»Prostovoljci so posamezniki, ki se odločijo, da bodo tudi zunaj družine ali kroga ožjih prijateljev naredili nekaj dobrega za sočloveka v stiski. Preprosto zato, ker v sebi čutijo to željo in potrebo, da bi pomagali drugim,« poudarja Tereza Novak, izvršna direktorica Slovenske filantropije in predsednica Nacionalnega foruma humanitarnih organizacij Slovenije. »Toda prostovoljsko delo lahko prinese tudi veliko psihično obremenitev, še posebej, če je prostovoljec priča težkim stvarem in je hkrati zelo sočuten,« opozarja Tereza Novak, ki jo je v oddajo Razkošje v glavi povabil Dušan Berne.
Mag. Ivan Bogovčič, slikar in restavrator, se z restavratorstvom ukvarja od leta 1961, poklicno pa od leta 1970. Za svoje delo je prejel več uglednih priznanj in nagrad, med njimi leta 1980 jugoslovansko plaketo za delo na področju spomeniškega varstva, dve Steletovi priznanji in Steletovo nagrado za življenjsko delo na področju ohranjanja kulturne in naravne dediščine, ki jo podeljuje Slovensko konservatorsko društvo. Leta 2003 je ob svoji 60-letnici zapisal: "Zelo rad sem delal s slikami in lesom. Tako sem dobil v delo tudi ukradene krilne table iz cerkve pri Sv. Treh Kraljih v Slovenskih goricah, ki jih je nepridiprav razžagal po dolgem in počez, da bi iz dvostransko slikanih tabel dobil več enostranskih podob. Na srečo so slike našli v prodaji v Gradcu, še preden so se razpršile med več kupcev?" Ivan Bogovčič bo gost v današnji oddaji Razkošje v glavi. Avtor oddaje je Milan Trobič.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Skokovit razvoj novih tehnologij je dejstvo, ki ga moramo sprejeti. To pa pomeni, da se s tem vrednote postavljajo na nove temelje, katerih obris lahko le slutimo. Več kot očitno je, da so tako imenovani pametni telefoni, prenosni računalniki, računalniške tablice in elektronske knjige začeli spreminjati bralne navade. Številni založniki tarnajo, da prodaja klasičnih knjig v tiskani obliki upada in da raste število elektronskih izdaj. Na drugi strani pa številni bralci še vedno radi posežejo po klasični knjigi, vendar je ne kupijo, ampak si jo raje izposodijo v knjižnicah. To pomeni, da tudi antikvariati počasi spreminjajo svojo vlogo. Kakšna je in bo ta vloga, pa v oddaji Razkošje v glavi. Gost bo Rok Glavan, že tretji svojega rodu, ki se ukvarja z antikvarstvom ? prodajo starih tiskov, razglednic, zemljevidov, dokumentov in podobnih stvari. Pripravlja: Milan Trobič
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Dejanu Sotirovu, diplomiranemu zdravstveniku iz Novega mesta, so v otroštvu diagnosticirali motnjo hiperaktivnosti in primanjkljaj pozornosti. Zdaj to "motnjo" uporablja v prid otrokom in mladostnikom, ki se počutijo drugačne, a ne vedo, kaj početi s to drugačnostjo. Z namenom raziskovati in pomagati otrokom in staršem je pred leti ustanovil društvo Eternia, vsako leto pa naniza za več kot tisoč ur predavanj po šolah. Zanima ga nešteto stvari pa naj gre za kamne, jadralno padalstvo, konje, avstralska glasbila domorodcev, ki jih tudi sam izdeluje ? V vsem vidi izziv in priložnost za novo znanje, ki ga bo lahko uporabil tudi na taboru Mavričnih bojevnikom kamor vsako leto prihaja vse več otrok in kjer se dogaja čarovnija, ki ji pravimo resnično iskreno povezovanje, zabavno učenje, torej vse tisto kar naša družba potrebuje za svetlo prihodnost. Neustavljiv duh in nalezljivo voljo po dobrem bo Dejan Sotirov s Carmen L. Oven delil v oddaji Razkošje v glavi, 14. maja ob 16.30 na Prvem programu Radia Slovenija.
Alenka Glazer, letos devetdesetletna hči pesnika, literarnega zgodovinarja, knjižničarja in urednika Janka Glazerja se je tako kot oče zapisala poeziji, literarni zgodovini in urejanju, poleg tega pa še prevajanju, predvsem iz nemščine in ruščine. Pričakovali bi, da ji je bilo, kot številnim v Glazerjevem rodu, vse to položeno v zibko, a ni bilo povsem tako. Kot najstnica je bila nekaj tednov po nacistični okupaciji z družino izseljena v Srbijo, kjer je v vojnem času v Kragujevcu maturirala in po vojni diplomirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Od začetka šestdesetih let je bila predavateljica novejše slovenske književnosti na tedanji mariborski Pedagoški fakulteti ter sourednica revije Otrok in knjiga. Alenka Glazer je objavila štiri pesniške zbirke z naslovi: Ujma, Branike, Jerebika in Kolobar. Za otroke je izdala pesniški zbirki z naslovoma Žigažaga in Gugalnice. Tako kot v pesmih njenega očeta je tudi v njenih delih zaživela podoba pohorske narave. Letošnji Prešernov nagrajenec Tone Partljič je zapisal, da brez nje kot svoje profesorice na Pedagoški akademiji ne bi nikoli izvedel za literarno ustvarjalnost Stanka Majcna in njegovo hišo pod mariborsko Kalvarijo, niti ne bi imel v knjižnici prepovedanega Zaliva Borisa Pahorja. Razkošje v glavi z Alenko Glazer je pripravil Stane Kocutar.
Doktorica Gabi Čačinovič Vogrinčič je zaslužna profesorica na ljubljanski fakulteti za socialno delo in zagovarja načelo, da je treba rešitve za tiste, ki potrebujejo pomoč, soustvarjati skupaj z njimi. Znana je tudi po tem, da svojih besed ne zavija v celofan leporečja: "Naša kriza je sicer sestavni del svetovne krize. Toda naša kriza je tudi grda posledica zahrbtnosti in kraje. Umazane, gole kraje ter zakonodaje, ki je to omogočala," je med drugim poudarila že pred leti. "Zato smo izgubili temelje socialne države. Pri nas gre za to, da mora dobiček pristati v žepu lastnikov in ne gre za preživetje podjetja. Ne gre za to, da bi delavci imeli delo, ampak da do konca izkoristiš ljudi in jih uničiš ?" V oddajo Razkošje v glavi jo je povabil Dušan Berne.
Iskriva rdečelasa pišoča popotnica Manca Čujež prihaja iz velike družine. Najmlajšo od petih otrok jo je kmalu odneslo v svet. Ena od poti, ki jo je kot gornico in človeka najbolj zaznamovala, je večkratno raziskovanje Himalaje, tudi po potresu v Nepalu, kamor se je vrnila, da bi pomagala po razdejanju. Gore so njena radost, so njen zapik miru, so pa tudi njeno delo, saj kot vodnica in predstavnica za odnose z javnostjo na Planinski zvezi Slovenije, združuje svoj konjiček in preživetje. Brati gore pa je le eden od projektov, kjer združuje več svojih ljubezni – gore in knjige, ki so, kot pravi Manca Čujež, najboljši par.
Gost sobotne oddaje Razkošje v glavi bo Sibil Svilan, dolgoletni direktor SID banke, ki je slovenska izvozna in razvojna banka. Gre za bankirja z veliko začetnico,ki je v finančno tveganih časih banko uspel zavarovati pred nasedlimi investicijami in slabimi posojili. Povsem se je izognil tajkunskim zgodbam in kasneje s SID banko pomagal pri sanaciji nekaterih drugih bank. Zanimiva bo tudi njegova pripoved o finančnem osamosvajanju Slovenije,saj bo prvič spregovoril o tem projektu, ki je javnosti tako rekoč neznan.Poleg tega bomo v oddaji RVG povedali nekaj več o njem samem,saj so uradni podatki o Sibilu Svilanu vezani zgolj na poklicno pot. Šolal se je doma in na tujem, znanje bančnika nabiral v ZDA, Veliki Britaniji in Zvezni republiki Nemčiji. Zanimivo pa je, da se je kot mladenič bolj zanimal za vesolje in filozofijo kot pa za denar, dokler ni spoznal, da je denar eden največjih izumov, ki kroji usodo posameznikov in celotnega človeštva. Avtor: Marjan Rogelj
Marko Frelih je doktor arheoloških znanosti, univ. dipl. arheolog, in je v Slovenskem etnografskem muzeju zaposlen od leta 2004. Kot arheolog že več let raziskuje medkulturne povezave med starimi civilizacijami. Še posebej ga zanima duhovni svet prazgodovinskih kultur v kontekstu razumevanja kultnih mest, ritualov in umetnosti. Prav tako že vrsto let preučuje stike Slovencev z neevropskimi kulturami. V ospredju njegovih raziskav sta misijonarja Friderik Baraga (severna Amerika) in dr. Ignacij Knoblehar (Sudan). Dr. Marko Frelih je gost oddaje- Razkošje v glavi.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Knjigam v izložbah Celjske Mohorjeve družbe na Nazorjevi ulici v Ljubljani tudi letos v predprazničnem času delajo družbo plišasti pirhi, zajčki in figurice angeljčkov. Seveda prodaja tovrstnih izdelkov v blagajno naše najstarejše založbe ne prispeva veliko denarja, se pa vsekakor izkaže za spretno poslovno potezo, če se kupci plišastih drobnarij ustavijo tudi pri policah, ki se šibijo pod težo knjig. In prav tega, da bi knjige, kljub tanjšim denarnicam večine Slovencev, vendarle našle pot do bralcev, si je pred kratkim upokojeni profesor Jože Faganel, nekdanji direktor Celjske Mohorjeve družbe, najbolj želel. Pri tem je še posebej poudarjal: »V Mohorjevi uveljavljamo nazorsko in zvrstno širino z dvema izločitvenima meriloma: hermetičnost v izrazu in nihilizem v nazoru …« Za oddajo Razkošje v glavi je profesorja Faganela pred mikrofon povabil Dušan Berne.
Neveljaven email naslov
