Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ljubezen je tisto, zaradi česar je pesem slišati tako, da poslušalci rečejo: 'Aha, to je to.'
Da bo študiral, ‘se je vedelo’. Da bo glasba tako močno zaznamovala njegovo življenje, pa verjetno ne, čeprav ga je spremljala od malih nog, saj mu je mama na njegova vprašanja odgovarjala s petjem. Pot ga je vodila po vsem svetu in svojo ljubezen do petja je predstavil tisočem. Za svoje delo dobil celo vrsto nagrad, srečal Josipa Broza Tita in z zborom več kot desetkrat zapel na vrhu Triglava. Vse to in še veliko več je Tone Gašper, že enajsto leto upokojeni ravnatelj OŠ Mislinja.
Ko sem vstopil v njegovo glasbeno sobo, ki je že na prvi pogled prijetna in sama zase govori o neverjetnem obsegu dela Toneta Gašperja, je bil moj sogovornik sredi telefonskega pogovora. Pokimal mi je, naj sedem. Med njegovim pogovorom sem radovedno opazoval njegovo delovno sobo. Spominki in fotografije z vsega sveta, pianino in na prvi pogled vsaj 300 zgoščenk. Cela vrsta notnih partitur, na tleh obvezna preproga, ki ublaži zvok korakov, če kdo vstopi v sobo med vajo. Da, tako je videti delovno okolje človeka, ki natančno ve, kaj hoče v življenju. In vendar je bil in je na svoj način Tone Gašper še zmerom ravnatelj. Ki pozna in visoko ceni svoj poklic, vendar je do njega tudi kritičen.
Da bo moral od doma in da si bo kruh služil z znanjem, je vedel ves čas, pove. Že kot prvošolec je prepeval na mizi v razredu, prve prave pevske izkušnje pa je dobil na cerkvenem koru. Pot ga je vodila v Maribor, kjer je na učiteljišču svojo ljubezen do glasbe samo še poglobil. Odločitev, da se bo osredotočil na glasbo tudi pri študiju, je bila tako vsekakor pričakovana. Da ga bo glasba zaznamovala za vse življenje, ni bilo nikoli dvoma.
Pel je tudi med služenjem vojaškega roka. Že po šestih mesecih služenja je skrbel za radijsko postajo in časopise, pri njem pa so se v klubu zbirali tudi Slovenci, ki so vojaški rok služili v istem kraju. Seveda je tudi tam organiziral vojaški oktet, ki je prepeval celo črnske duhovne pesmi. Ko se je leto vojaščine izteklo, se je Tone Gašper vrnil v domačo Mislinjo in se zaposlil v mislinjski osnovni šoli. Kjer je, kar malce presenetljivo, poleg glasbe poučeval tudi matematiko in fiziko. Ravnatelj, ki je tudi glasbenik ali glasbenik, ki je tudi ravnatelj? Oboje po svoje drži. In vrstni red bi se morda lahko tudi obrnil, če bi bil splet okoliščin drugačen.
Kmalu je dobil priložnost, da stopi na čelo mislinjske šole. In to je tudi naredil. Ni pa mu bilo zmerom lahko. A vendar je bil pri svojem delu in razmišljanju pred svojim časom, saj je bila OŠ Mislinja ena izmed prvih, ki je imela računalniško učilnico in učbeniški sklad. Verjetno ste pomislili, da mu ob tako predanem ravnateljevanju za petje ni ostalo veliko časa. Res mu ga ni, a si ga je toliko, kolikor je hotel, vendarle vzel.
Tone Gašper že enajst let ne hodi več v službo, vendar njegovo življenje še zmerom poteka tako, kot da bi jo imel. Tudi zato, ker je aktiven član Lions kluba Slovenj Gradec, zaradi katerega je življenje marsikomu lažje. Plod njegovih prizadevanj je med drugim razdelilnica hrane v Mislinji. Delo v klubu pa mu daje tudi priložnosti, da se srečuje z nekdanjimi sodelavci. In to mu pomeni veliko.
Treba je biti pošten, do sebe in do drugih. Ljubezen je tisto, zaradi česar je pesem slišati tako, da poslušalci rečejo: ‘Aha, to je to. Tako je treba zapeti’.
In temu bi težko dodali še kaj.
912 epizod
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Ljubezen je tisto, zaradi česar je pesem slišati tako, da poslušalci rečejo: 'Aha, to je to.'
Da bo študiral, ‘se je vedelo’. Da bo glasba tako močno zaznamovala njegovo življenje, pa verjetno ne, čeprav ga je spremljala od malih nog, saj mu je mama na njegova vprašanja odgovarjala s petjem. Pot ga je vodila po vsem svetu in svojo ljubezen do petja je predstavil tisočem. Za svoje delo dobil celo vrsto nagrad, srečal Josipa Broza Tita in z zborom več kot desetkrat zapel na vrhu Triglava. Vse to in še veliko več je Tone Gašper, že enajsto leto upokojeni ravnatelj OŠ Mislinja.
Ko sem vstopil v njegovo glasbeno sobo, ki je že na prvi pogled prijetna in sama zase govori o neverjetnem obsegu dela Toneta Gašperja, je bil moj sogovornik sredi telefonskega pogovora. Pokimal mi je, naj sedem. Med njegovim pogovorom sem radovedno opazoval njegovo delovno sobo. Spominki in fotografije z vsega sveta, pianino in na prvi pogled vsaj 300 zgoščenk. Cela vrsta notnih partitur, na tleh obvezna preproga, ki ublaži zvok korakov, če kdo vstopi v sobo med vajo. Da, tako je videti delovno okolje človeka, ki natančno ve, kaj hoče v življenju. In vendar je bil in je na svoj način Tone Gašper še zmerom ravnatelj. Ki pozna in visoko ceni svoj poklic, vendar je do njega tudi kritičen.
Da bo moral od doma in da si bo kruh služil z znanjem, je vedel ves čas, pove. Že kot prvošolec je prepeval na mizi v razredu, prve prave pevske izkušnje pa je dobil na cerkvenem koru. Pot ga je vodila v Maribor, kjer je na učiteljišču svojo ljubezen do glasbe samo še poglobil. Odločitev, da se bo osredotočil na glasbo tudi pri študiju, je bila tako vsekakor pričakovana. Da ga bo glasba zaznamovala za vse življenje, ni bilo nikoli dvoma.
Pel je tudi med služenjem vojaškega roka. Že po šestih mesecih služenja je skrbel za radijsko postajo in časopise, pri njem pa so se v klubu zbirali tudi Slovenci, ki so vojaški rok služili v istem kraju. Seveda je tudi tam organiziral vojaški oktet, ki je prepeval celo črnske duhovne pesmi. Ko se je leto vojaščine izteklo, se je Tone Gašper vrnil v domačo Mislinjo in se zaposlil v mislinjski osnovni šoli. Kjer je, kar malce presenetljivo, poleg glasbe poučeval tudi matematiko in fiziko. Ravnatelj, ki je tudi glasbenik ali glasbenik, ki je tudi ravnatelj? Oboje po svoje drži. In vrstni red bi se morda lahko tudi obrnil, če bi bil splet okoliščin drugačen.
Kmalu je dobil priložnost, da stopi na čelo mislinjske šole. In to je tudi naredil. Ni pa mu bilo zmerom lahko. A vendar je bil pri svojem delu in razmišljanju pred svojim časom, saj je bila OŠ Mislinja ena izmed prvih, ki je imela računalniško učilnico in učbeniški sklad. Verjetno ste pomislili, da mu ob tako predanem ravnateljevanju za petje ni ostalo veliko časa. Res mu ga ni, a si ga je toliko, kolikor je hotel, vendarle vzel.
Tone Gašper že enajst let ne hodi več v službo, vendar njegovo življenje še zmerom poteka tako, kot da bi jo imel. Tudi zato, ker je aktiven član Lions kluba Slovenj Gradec, zaradi katerega je življenje marsikomu lažje. Plod njegovih prizadevanj je med drugim razdelilnica hrane v Mislinji. Delo v klubu pa mu daje tudi priložnosti, da se srečuje z nekdanjimi sodelavci. In to mu pomeni veliko.
Treba je biti pošten, do sebe in do drugih. Ljubezen je tisto, zaradi česar je pesem slišati tako, da poslušalci rečejo: ‘Aha, to je to. Tako je treba zapeti’.
In temu bi težko dodali še kaj.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Špela Rozin je bila šestdesetih in deloma sedemdesetih letih prejšnjega stoletja najuspešnejše slovenska filmska igralka na tujem, za mnoge tudi ena najlepših. Snemala je večinoma v Italiji, delala pa tudi na Poljskem, v Avstriji in Združenih državah Amerike. Poleg tega je številne filme posnela tudi v nekdanji Jugoslaviji.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Rodil se je v družini akademske slikarke in akademskega slikarja, kar je, bolj ali manj pričakovano, zaznamovalo njegovo poklicno, umetniško in tudi življenjsko pot. Poleg tega je njegova mama, Dora Plestenjak, že ves čas dobrohotna ocenjevalka Domnove ustvarjalnosti, oba pa se, če je to le mogoče, pomešata med občinstvo vsaj pri najodmevnejših koncertih Domnovega polbrata, Jana Plestenjaka. Sicer pa slikar, kipar in oblikovalec Domen Slana poudarja, da mora vizualna umetnost »ljudem govoriti sama zase, brez dodatkov nekih kritičnih besedil, ki jih nihče ne razume. Tudi z glasbo je podobno. Poslušaš in te pritegne ali pač ne.«
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Direktor zavoda Vozim David Razboršek je prepričan, da je treba sprejeti odgovornost za svoja dejanja, ker potem laže gradiš naprej in uresničuješ svoje želje. In danes so njegove želje in dejavnosti, ki jih opravlja, povezane z večjo prometno varnostjo. Je član sveta Agencije za varnost prometa, ambasador, ki se s svojo ekipo trudi doseči pozitivne spremembe v prometu tudi z akcijami, ki so dobro prepoznane v javnosti: Še vedno vozim, vendar ne hodim, Zavrtimo Slovenijo in Heroji furajo v pižamah. Zanj invalidnost ni ovira, saj je še vedno aktiven športnik – ukvarja se z ročnim kolesarjenjem in plavanjem ter je ustanovitveni član ekipe slovenskih parakolesarjev. O njegovem delu, vizijah in invalidnosti se je z Davidom Razborškom v tokratni oddaji Razkošje v glavi pogovarjala novinarka Petra Medved.
Karl Drago Seme je upokojeni gledališki ustvarjalec, pedagog, družbenopolitični delavec in veteran vojne za Slovenijo. Od leta 1990 do upokojitve leta 2000 je bil zaposlen v Premogovniku Velenje kot poslovodja in vodja izobraževanja strojnih mehanikov. Štiri leta je bil vodja vodičev v Muzeju premogovništva. Bil je tudi jamski reševalec in član predavateljskega aktiva Delavske univerze Velenje. Od 1964 je član Gledališke skupine Velenje in gledališki igralec, recitator, scenarist, režiser ter povezovalec. Njegovo življenje je polno zgodb ljudi vseh starosti, ki jih povezuje ena sama misel: verjeti v dobro. Njegova življenjska vloga pa ga predstavlja z vidika, ki ga najbolje razumejo otroci. Karl Drago Seme je že 54 let Dedek Mraz. V prazničnem decembru ga je v enem izmed redkih trenutkov, ko ne deli nečesa še bolj pomembnega od daril, obiskal Jure K. Čokl.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
O sebi in svojem delu bo govorila mlada, energična in v nujnost bolj pravičnega sveta zavarovana mladinska sindikalna aktivistka Tea Jarc. Je zaprisežena tabornica, trenerka neformalnega izobraževanja, nekdanja vodja Mladinskega sveta Slovenije, danes pa pomemben člen sindikata Mladih Plus. Vse svoje življenje posveča drugim, v minulih nekaj letih pa posebej reševanju problemov in težav mlade generacije, zlasti pa snovanju politike, ki naj bi tej generaciji zagotovila večjo vlogo in samostojnost v družbi, predvsem pa bolj optimistično prihodnost.
Neveljaven email naslov