Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Tibor Mihelič Syed

09.02.2019


Direktor Slovenskega mladinskega gledališča Tibor Mihelič Syed o slovenskem kulturnem prostoru, gledališču in Kataleni

Po izobrazbi kulturolog, po duši sociolog in filozof, ki vodi Slovensko mladinsko gledališče. Glasbeni samouk, že slabih 18 let član zasedbe Katalena, ki kdaj pa kdaj najde čas tudi za druge glasbene avtorske projekte. Družinski oče, ki bi, če bi na račun službe trpela njegova družina, takoj dal odpoved. Gost oddaje Razkošje v glavi je bil dan po slovenskem kulturnem prazniku Tibor Mihelič Syed, ki je razkril svoja razmišljanja o položaju kulture v naši družbi, ki se je v zadnjih 20 letih poslabšal, o poslanstvu gledališča, ki ima v Sloveniji to prednost, da je raznovrstno in pluralno. Spregovoril je o svojem glasbenem ustvarjanju v avtorskih projektih in pri zasedbi Katalena, in o tem, zakaj ima dva priimka.

Pravi, da je to, da je glasbenik, pri vodenju kulturne ustanove, kot je Slovensko mladinsko gledališče tako ovira kot prednost. Medtem, ko mu eni očitajo preveliko popustljivost, ker razume umetnike in ve čez kakšne ustvarjalne procese grejo, pa ustvarjalci prav tak odnos cenijo: “Za človeka, ki želi nekoga razumeti, je to prednost, za direktorja pa včasih tudi ovira.” A kljub svoji glasbeni karieri, je Tibor Mihelič Syed zelo razumen človek in v pogovoru ceni racionalne argumente, kar ga večkrat (ponovno) pripelje v ambivalentni položaj.

“Mogoče je to tudi dediščina tega, kar sem študiral – kulturologija je veda, ki je seveda humanistična, ampak se s humanizmom ukvarja na zelo analitičen način. Skratka, struktura argumenta je zelo pomembna. Ta moja težnja je v gledališču pogosto moteča. Ker gledališče je vendar prostor afektov, strasti, iracionalnih stanj, če pretiravava, lahko rečeva celo blaznosti. In ta stanja je izredno težko pojasniti racionalno. Zdi se mi, da je tudi eden izmed ciljev umetnosti prav ukvarjati se s temi stanji in jih ne pojasnjevati z nekim racionalnim vokabularjem. Včasih mi ta težnja škodi, onemogoča, da bi razumel problem, se mi pa zdi, da je ta težnja ustrezna, ko smo včasih v kakšnih konfliktih z odločevalci ali pa uradniškim aparatom.” 

Če smo prav razumeli njegove besede, ga v gledališču, ki je po njegovem najbolj živa in kompleksna umetnostna zvrst, saj gre za preplet številnih umetniških oblik izražanja, motita dve stvari. Če predstava nima dobre osnove, dobrega koncepta že na začetku. In druga?

“Ne maram, da se predstavi vidi, da je bila narejena z levo roko. Da je bila narejana v smislu: ah, to je naša služba. Da se igralcu vidi, da je vidno naveličan.” 

Sam ima poleg službe še druge stvari, ki bistrijo njegovo glavo in ga sproščajo: glasbo, balvansko plezanje in družino. Bas kitaro je sicer v roke prijel konec osnovne šole, pred tem se je ukvarjal s športom.

“Na neki točki se oportunistično odločiš, ali boš bolj zabaven kot glasbenik ali kot športnik. Jaz sem očitno presodil, da bom bolj zanimiv – pa ne bom povedal za koga – kot glasbenik. ” 

Tibor Mihelič Syed si svojega življenja ne predstavlja brez Katalene, kjer se vsakega projekta lotijo premišljeno, z razmislekom o tem, zakaj se ga bodo lotili. Na argument, da je treba pač izdati ploščo, ne pristajajo.

“Zdi se mi, da bi bilo moje življenje brez glasbe prazno. Ustvarjanje glasbe, zlasti pri Kataleni, spreminja tudi moj pogled na svet. Pa bi rekel, da na dobro. Me umirja. Glasba je lepo sredstvo, kako se človek pomiri pa hkrati osredotoči.”


Razkošje v glavi

905 epizod


Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.

Tibor Mihelič Syed

09.02.2019


Direktor Slovenskega mladinskega gledališča Tibor Mihelič Syed o slovenskem kulturnem prostoru, gledališču in Kataleni

Po izobrazbi kulturolog, po duši sociolog in filozof, ki vodi Slovensko mladinsko gledališče. Glasbeni samouk, že slabih 18 let član zasedbe Katalena, ki kdaj pa kdaj najde čas tudi za druge glasbene avtorske projekte. Družinski oče, ki bi, če bi na račun službe trpela njegova družina, takoj dal odpoved. Gost oddaje Razkošje v glavi je bil dan po slovenskem kulturnem prazniku Tibor Mihelič Syed, ki je razkril svoja razmišljanja o položaju kulture v naši družbi, ki se je v zadnjih 20 letih poslabšal, o poslanstvu gledališča, ki ima v Sloveniji to prednost, da je raznovrstno in pluralno. Spregovoril je o svojem glasbenem ustvarjanju v avtorskih projektih in pri zasedbi Katalena, in o tem, zakaj ima dva priimka.

Pravi, da je to, da je glasbenik, pri vodenju kulturne ustanove, kot je Slovensko mladinsko gledališče tako ovira kot prednost. Medtem, ko mu eni očitajo preveliko popustljivost, ker razume umetnike in ve čez kakšne ustvarjalne procese grejo, pa ustvarjalci prav tak odnos cenijo: “Za človeka, ki želi nekoga razumeti, je to prednost, za direktorja pa včasih tudi ovira.” A kljub svoji glasbeni karieri, je Tibor Mihelič Syed zelo razumen človek in v pogovoru ceni racionalne argumente, kar ga večkrat (ponovno) pripelje v ambivalentni položaj.

“Mogoče je to tudi dediščina tega, kar sem študiral – kulturologija je veda, ki je seveda humanistična, ampak se s humanizmom ukvarja na zelo analitičen način. Skratka, struktura argumenta je zelo pomembna. Ta moja težnja je v gledališču pogosto moteča. Ker gledališče je vendar prostor afektov, strasti, iracionalnih stanj, če pretiravava, lahko rečeva celo blaznosti. In ta stanja je izredno težko pojasniti racionalno. Zdi se mi, da je tudi eden izmed ciljev umetnosti prav ukvarjati se s temi stanji in jih ne pojasnjevati z nekim racionalnim vokabularjem. Včasih mi ta težnja škodi, onemogoča, da bi razumel problem, se mi pa zdi, da je ta težnja ustrezna, ko smo včasih v kakšnih konfliktih z odločevalci ali pa uradniškim aparatom.” 

Če smo prav razumeli njegove besede, ga v gledališču, ki je po njegovem najbolj živa in kompleksna umetnostna zvrst, saj gre za preplet številnih umetniških oblik izražanja, motita dve stvari. Če predstava nima dobre osnove, dobrega koncepta že na začetku. In druga?

“Ne maram, da se predstavi vidi, da je bila narejena z levo roko. Da je bila narejana v smislu: ah, to je naša služba. Da se igralcu vidi, da je vidno naveličan.” 

Sam ima poleg službe še druge stvari, ki bistrijo njegovo glavo in ga sproščajo: glasbo, balvansko plezanje in družino. Bas kitaro je sicer v roke prijel konec osnovne šole, pred tem se je ukvarjal s športom.

“Na neki točki se oportunistično odločiš, ali boš bolj zabaven kot glasbenik ali kot športnik. Jaz sem očitno presodil, da bom bolj zanimiv – pa ne bom povedal za koga – kot glasbenik. ” 

Tibor Mihelič Syed si svojega življenja ne predstavlja brez Katalene, kjer se vsakega projekta lotijo premišljeno, z razmislekom o tem, zakaj se ga bodo lotili. Na argument, da je treba pač izdati ploščo, ne pristajajo.

“Zdi se mi, da bi bilo moje življenje brez glasbe prazno. Ustvarjanje glasbe, zlasti pri Kataleni, spreminja tudi moj pogled na svet. Pa bi rekel, da na dobro. Me umirja. Glasba je lepo sredstvo, kako se človek pomiri pa hkrati osredotoči.”


21.04.2018

Razkošje v glavi

Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.


14.04.2018

RVG - Uroš Škerl Kramberger

Uroš Škerl Kramberger je pri časopisni hiši Dnevnik glas tistih, ki jih ne želimo slišati – tistih, katerih težke zgodbe mečejo senco na našo predstavo idealne državice na južni strani Alp. Njegovi članki iščejo zgodbe izbrisanih, drugačnih, nedobrodošlih, tistih na robu, necenjenih …. Njihove zgodbe poišče tako v Sloveniji, kot drugje, na primer v begunskem taborišču v Tuniziji. Na svoji novinarski poti je doživel dve pritožbi na Novinarsko častno razsodišče, poskuse vplivanja na njegovo pisanje, leta 2011 je prejel nagrado Društva novinarjev Slovenije za izstopajoče novinarske stvaritve. A če je kot novinar zadržan, v ozadju, če le opazuje, je nastopanje – v vlogi basista pri zasedbi Hamo & Tribute 2 love - popolnoma drugačna izkušnja. Z njim smo se pogovarjali o glasbi, poslanstvu in prihodnosti novinarstva, o zgodbah preslišanih, ki so se ga najbolj dotaknile …


07.04.2018

Branko Robinšak

Znameniti tenorist Branko Robinšak letos praznuje 35. obletnico svojega umetniškega ustvarjanja, vendar se je njegova pevska kariera začela domala deset let prej. Pel je že v gimnaziji in med študijem, zanimivo pa je, da se je pripravljal na operno kariero, a medtem imel zelo uspešno glasbeno skupino Pepel in kri. V ljubljanski operi je prvak in odpel je vse najpomembnejše vloge, tako kot jih je tudi na številnih mednarodnih odrih, predvsem v Avstriji, Nemčiji, Švici, na Portugalskem in drugod. V letih službovanja si je ustvaril mednarodno prepoznavnost in prejemal številna vabila za nastope v tujih opernih hišah. Leta 2000 se je kljub temu vrnil domov in od tedaj nastopa v ljubljanski Operi, v kateri je kot študent tudi začel svojo bogato kariero.


31.03.2018

Stanislav Peterlin

Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.


24.03.2018

Peter Hawlina

»V svojem sorodstvu imam najmanj dvajset tisoč evidentiranih ljudi,« pravi Peter Hawlina, soustanovitelj in dolgoletni predsednik Slovenskega rodoslovnega društva. »Toda za takšno množico ljudi bi seveda težko rekli, da so moji sorodniki, kajti vsaj zame so sorodniki tisti, ki pridejo na pogreb, ne pa takšni, ki se srečujejo na raznih porokah ali ob obletnicah.« Prisluhnite radiofonskemu portretu Petra Hawline.


17.03.2018

Razkošje v glavi

Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.


10.03.2018

Razkošje v glavi

Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.


10.03.2018

Gabriela Babnik

Literarni prvenec Gabriele Babnik Koža iz bombaža iz leta 2007 je bil na slovenskem knjižnem sejmu izbran za najboljši prvenec, ostali trije romani V visoki travi, Sušna doba in Intimno so bili nominirani za kresnika. Sušna doba je prejela nagrado Evropske unije za književnost, Intimno je uvrščeno v zbirko 100 slovanskih romanov. Zaradi teh in tudi drugih mednarodnih nagrad se njeni romani prevajajo v tuje jezike. Gabriela Babnik je prejela tudi Stritarjevo nagrado za svoje kritiško delo, poleg tega prevaja in vodi delavnice kreativnega pisanja. Pisanje je zanjo rešitev, njen odgovor na svet, v katerem živimo. Zakaj piše na roko, zakaj piše o Afriki? Koliko rasizma opazi v svojem lastnem življenju?


03.03.2018

Henrik Neubauer

Gostimo baletno legendo Henrika Neubauerja, ki je odplesal več kot sedemdeset najpomembnejših vlog, hkrati pa tudi sam koreografiral kopico baletov. Bil je tudi operni režiser, direktor ljubljanskega festivala, profesor na Akademiji za glasbo ter pisec opusa 33 knjig in nad 500 strokovnih člankov. Zato je pionir predstavljanja plesne preteklosti pri nas. Henrik Neubauer je poleg plesne šole mimogrede končal še medicino in bil nekaj let zdravnik. Dolga desetletja pa je bil aktivni rekreativni športnik. Tudi danes, kmalu bo praznoval 89 let, še rad sede na kolo in ima poleg izjemne fizične kondicije tudi sijajen spomin. Prisluhnite legendi.


24.02.2018

Žiga X Gombač

Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.


17.02.2018

Janez Pikon

Janez Pikon iz Bohinjske Bistrice je človek, ki te preseneti. Kleni upokojenec, ki bi s svojo življenjsko energijo ugnal marsikaterega mlajšega, je strasten planinec, pohodnik in gornik že odkar pomni. Pred dobrimi desetimi leti je to strast nadgradil še z opisi gorskih vzponov, potopisi in fotozgodbami. Pa ne samo to. Vse, kar je zapisal, je požlahtnil še z zgodbami iz bogatega ljudskega in zgodovinskega izročila bohinjskih krajev in ljudi. Odločilno za ta korak je bilo povabilo urednika spletne strani Gore in ljudje Francija Savenca leta 2007 in od takrat dalje je Janez Pikon pravi polihistor Bohinja in okolice. Domače mu je računalništvo, navdušuje ga šport in še tisoč drugih stvari. Janez Pikon bo gost oddaje Razkošje v glavi. Njen avtor je Milan Trobič.


10.02.2018

dr. Mateja Habinc

Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.


03.02.2018

dr. Barbara Jaki

Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.


27.01.2018

Janez Škof

Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.


20.01.2018

mag. Matjaž Turel

Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.


13.01.2018

Ivana Djilas

Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.


06.01.2018

Jaša

Eno najvitalnejših, najizzivalnejših pa tudi mednarodno najbolj odmevnih oziroma uspešnih imen na slovenski vizualni sceni danes je gotovo Jaša. To je umetniško ime Jaše Mrevljeta–Pollaka, ki spaja elemente videa, performativne in konceptualne umetnosti, glasbe ter slikarstva, da bi navsezadnje ustvarjal tako imenovano site-specific art, se pravi: s prostorom določene instalacije, pogosto z omejenim časom trajanja. Slišati je zapleteno, toda Jaša je prepričan, da lahko šele s takim, večmedijskim pristopom med gledalci zbudi občutek, da pri umetnosti ne gre le za nekakšno neobvezno igračkanje v neki vzporedni, avtonomni ali zgolj navidezni realnosti, ampak da gre za resnično izkušnjo, ki terja njihov poln emocionalen in intelektualen angažma, ki mora nato odmevati tudi v ekonomski, družbeni in politični stvarnosti, ki jo živimo. In zdi se, da mu to tudi uspeva. Leta 2015 je, na primer, predstavljal Slovenijo na znamenitem beneškem likovnem bienalu; leto pozneje je v New Yorku sodeloval z Ulayem, legendarnim nemškim začetnikom tako imenovane performativne umetnosti; ameriški umetnostni zgodovinar Noah Charney pa ga je pred nekaj meseci v intervjuju za internetni portal MMC postavil ob bok impresionistom, Zoranu Mušiču in skupini Irwin kot tistim presežkom slovenske likovne ustvarjalnosti, ki utegnejo v prihodnje najbolj zanimati mednarodni umetnostni trg. Kako torej Jaša razmišlja o svojem ustvarjanju? Kaj hoče z njim doseči? – Na ta in druga sorodna vprašanja smo iskali odgovore v prvem Razkošju v glavi v letu 2018. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Jaša (Goran Dekleva)


06.01.2018

Razkošje v glavi

Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.


30.12.2017

Dušica Šibav

»Moj oče in rodovi očetov pred njim so mi predali ne le modrost o vinu in marljivem delu, pač pa tudi ljubezen do tega koščka zemlje in hvaležnost za vse, kar nam ponuja – in kar lahko sama ponudim drugim. Vsem, ki cenijo pristno, z osebno noto pridelano vino. Vino zame ni poklic, je način življenja.« Tako je na svoji spletni strani Vinarstvo Šibav zapisala Dušica Šibav, ki je končala univerzitetni študij agronomije in diplomirala iz vinarstva – to pomeni, da je vinogradnica, vinarka, ki se z vinom ukvarja že od leta 1990, od leta 2003 pa zagovarja in uresničuje do narave prijazno pridelavo grozdja in kakovostnega, vrhunskega vina. Tega pridela v svojih vinogradih tik pod domačijo v Fojani, v srcu Goriških Brd. Dušica Šibav je gostja v oddaji Razkošje v glavi.


23.12.2017

Jelka Godec Schmidt

Ilustratorka ter otroška in mladinska pisateljica Jelka Godec Schmid je bila, kot sama poudarja, »z užitkom nagajiva učenka«, ki je rada na skrivaj spotikala sošolke, ko jih je učiteljica poklicala pred tablo. Sicer pa je bila odličnjakinja, ki je svoj prosti čas zapolnila z likovnim krožkom v Pionirskem domu ter z ritmiko in s pevskim zborom, za nameček pa je hodila tudi v glasbeno šolo, kjer se je učila igrati na flavto. Njena mama, Ančka Gošnik Godec, ki je prav tako ilustratorka, jo je poleg tega spodbujala tudi k branju in k risanju, pri čemer seveda Jelki ni bilo treba skrbeti za papir in barvice, pa tudi otroških knjig je bilo na domačih knjižnih policah vselej veliko. »Po končani gimnaziji je bil tako študij na likovni akademiji v Ljubljani pravzaprav samo nekakšno logično nadaljevanje poti, na katero sem stopila že v rani mladosti, na tej poti pa je zdaj za mano že več kot sto knjig, ki sem jih ilustrirala, ter tudi nekaj takšnih, ki sem jih sama napisala,« pravi Jelka Godec Schmidt.


Stran 17 od 46
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov