Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Direktor Slovenskega mladinskega gledališča Tibor Mihelič Syed o slovenskem kulturnem prostoru, gledališču in Kataleni
Po izobrazbi kulturolog, po duši sociolog in filozof, ki vodi Slovensko mladinsko gledališče. Glasbeni samouk, že slabih 18 let član zasedbe Katalena, ki kdaj pa kdaj najde čas tudi za druge glasbene avtorske projekte. Družinski oče, ki bi, če bi na račun službe trpela njegova družina, takoj dal odpoved. Gost oddaje Razkošje v glavi je bil dan po slovenskem kulturnem prazniku Tibor Mihelič Syed, ki je razkril svoja razmišljanja o položaju kulture v naši družbi, ki se je v zadnjih 20 letih poslabšal, o poslanstvu gledališča, ki ima v Sloveniji to prednost, da je raznovrstno in pluralno. Spregovoril je o svojem glasbenem ustvarjanju v avtorskih projektih in pri zasedbi Katalena, in o tem, zakaj ima dva priimka.
Pravi, da je to, da je glasbenik, pri vodenju kulturne ustanove, kot je Slovensko mladinsko gledališče tako ovira kot prednost. Medtem, ko mu eni očitajo preveliko popustljivost, ker razume umetnike in ve čez kakšne ustvarjalne procese grejo, pa ustvarjalci prav tak odnos cenijo: “Za človeka, ki želi nekoga razumeti, je to prednost, za direktorja pa včasih tudi ovira.” A kljub svoji glasbeni karieri, je Tibor Mihelič Syed zelo razumen človek in v pogovoru ceni racionalne argumente, kar ga večkrat (ponovno) pripelje v ambivalentni položaj.
“Mogoče je to tudi dediščina tega, kar sem študiral – kulturologija je veda, ki je seveda humanistična, ampak se s humanizmom ukvarja na zelo analitičen način. Skratka, struktura argumenta je zelo pomembna. Ta moja težnja je v gledališču pogosto moteča. Ker gledališče je vendar prostor afektov, strasti, iracionalnih stanj, če pretiravava, lahko rečeva celo blaznosti. In ta stanja je izredno težko pojasniti racionalno. Zdi se mi, da je tudi eden izmed ciljev umetnosti prav ukvarjati se s temi stanji in jih ne pojasnjevati z nekim racionalnim vokabularjem. Včasih mi ta težnja škodi, onemogoča, da bi razumel problem, se mi pa zdi, da je ta težnja ustrezna, ko smo včasih v kakšnih konfliktih z odločevalci ali pa uradniškim aparatom.”
Če smo prav razumeli njegove besede, ga v gledališču, ki je po njegovem najbolj živa in kompleksna umetnostna zvrst, saj gre za preplet številnih umetniških oblik izražanja, motita dve stvari. Če predstava nima dobre osnove, dobrega koncepta že na začetku. In druga?
“Ne maram, da se predstavi vidi, da je bila narejena z levo roko. Da je bila narejana v smislu: ah, to je naša služba. Da se igralcu vidi, da je vidno naveličan.”
Sam ima poleg službe še druge stvari, ki bistrijo njegovo glavo in ga sproščajo: glasbo, balvansko plezanje in družino. Bas kitaro je sicer v roke prijel konec osnovne šole, pred tem se je ukvarjal s športom.
“Na neki točki se oportunistično odločiš, ali boš bolj zabaven kot glasbenik ali kot športnik. Jaz sem očitno presodil, da bom bolj zanimiv – pa ne bom povedal za koga – kot glasbenik. ”
Tibor Mihelič Syed si svojega življenja ne predstavlja brez Katalene, kjer se vsakega projekta lotijo premišljeno, z razmislekom o tem, zakaj se ga bodo lotili. Na argument, da je treba pač izdati ploščo, ne pristajajo.
“Zdi se mi, da bi bilo moje življenje brez glasbe prazno. Ustvarjanje glasbe, zlasti pri Kataleni, spreminja tudi moj pogled na svet. Pa bi rekel, da na dobro. Me umirja. Glasba je lepo sredstvo, kako se človek pomiri pa hkrati osredotoči.”
912 epizod
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Direktor Slovenskega mladinskega gledališča Tibor Mihelič Syed o slovenskem kulturnem prostoru, gledališču in Kataleni
Po izobrazbi kulturolog, po duši sociolog in filozof, ki vodi Slovensko mladinsko gledališče. Glasbeni samouk, že slabih 18 let član zasedbe Katalena, ki kdaj pa kdaj najde čas tudi za druge glasbene avtorske projekte. Družinski oče, ki bi, če bi na račun službe trpela njegova družina, takoj dal odpoved. Gost oddaje Razkošje v glavi je bil dan po slovenskem kulturnem prazniku Tibor Mihelič Syed, ki je razkril svoja razmišljanja o položaju kulture v naši družbi, ki se je v zadnjih 20 letih poslabšal, o poslanstvu gledališča, ki ima v Sloveniji to prednost, da je raznovrstno in pluralno. Spregovoril je o svojem glasbenem ustvarjanju v avtorskih projektih in pri zasedbi Katalena, in o tem, zakaj ima dva priimka.
Pravi, da je to, da je glasbenik, pri vodenju kulturne ustanove, kot je Slovensko mladinsko gledališče tako ovira kot prednost. Medtem, ko mu eni očitajo preveliko popustljivost, ker razume umetnike in ve čez kakšne ustvarjalne procese grejo, pa ustvarjalci prav tak odnos cenijo: “Za človeka, ki želi nekoga razumeti, je to prednost, za direktorja pa včasih tudi ovira.” A kljub svoji glasbeni karieri, je Tibor Mihelič Syed zelo razumen človek in v pogovoru ceni racionalne argumente, kar ga večkrat (ponovno) pripelje v ambivalentni položaj.
“Mogoče je to tudi dediščina tega, kar sem študiral – kulturologija je veda, ki je seveda humanistična, ampak se s humanizmom ukvarja na zelo analitičen način. Skratka, struktura argumenta je zelo pomembna. Ta moja težnja je v gledališču pogosto moteča. Ker gledališče je vendar prostor afektov, strasti, iracionalnih stanj, če pretiravava, lahko rečeva celo blaznosti. In ta stanja je izredno težko pojasniti racionalno. Zdi se mi, da je tudi eden izmed ciljev umetnosti prav ukvarjati se s temi stanji in jih ne pojasnjevati z nekim racionalnim vokabularjem. Včasih mi ta težnja škodi, onemogoča, da bi razumel problem, se mi pa zdi, da je ta težnja ustrezna, ko smo včasih v kakšnih konfliktih z odločevalci ali pa uradniškim aparatom.”
Če smo prav razumeli njegove besede, ga v gledališču, ki je po njegovem najbolj živa in kompleksna umetnostna zvrst, saj gre za preplet številnih umetniških oblik izražanja, motita dve stvari. Če predstava nima dobre osnove, dobrega koncepta že na začetku. In druga?
“Ne maram, da se predstavi vidi, da je bila narejena z levo roko. Da je bila narejana v smislu: ah, to je naša služba. Da se igralcu vidi, da je vidno naveličan.”
Sam ima poleg službe še druge stvari, ki bistrijo njegovo glavo in ga sproščajo: glasbo, balvansko plezanje in družino. Bas kitaro je sicer v roke prijel konec osnovne šole, pred tem se je ukvarjal s športom.
“Na neki točki se oportunistično odločiš, ali boš bolj zabaven kot glasbenik ali kot športnik. Jaz sem očitno presodil, da bom bolj zanimiv – pa ne bom povedal za koga – kot glasbenik. ”
Tibor Mihelič Syed si svojega življenja ne predstavlja brez Katalene, kjer se vsakega projekta lotijo premišljeno, z razmislekom o tem, zakaj se ga bodo lotili. Na argument, da je treba pač izdati ploščo, ne pristajajo.
“Zdi se mi, da bi bilo moje življenje brez glasbe prazno. Ustvarjanje glasbe, zlasti pri Kataleni, spreminja tudi moj pogled na svet. Pa bi rekel, da na dobro. Me umirja. Glasba je lepo sredstvo, kako se človek pomiri pa hkrati osredotoči.”
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Je arhitekt in buden opazovalec narave. Njegovi pašniki so namenoma nepokošeni, v dar dobiva domače čaje, ki so jih nabrali člani cirkuške družine in je eden od treh projektantov, ki so iz nekdanjih belgijskih zaporov sredi Ljubljane ustvarili enega najbolj prepoznavnih mladinskih hotelov v Evropi. Celica in njena zgodba temne preteklosti je spremenila vse. Ira Zorko je arhitekturo začel povezovati s permakulturo, meddrugim ustvaril prostore svobodne šole in ostal razmišljujoči človek, ki je optimist, ker je pesimizem rezerviran za boljše čase. Ira Zorko bo gost Carmen L. Oven v oddaji Razkošje v glavi, v soboto 23. julija ob 16.30 na prvem programu Radia Slovenija.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
»Prostovoljci so posamezniki, ki se odločijo, da bodo tudi zunaj družine ali kroga ožjih prijateljev naredili nekaj dobrega za sočloveka v stiski. Preprosto zato, ker v sebi čutijo to željo in potrebo, da bi pomagali drugim,« poudarja Tereza Novak, izvršna direktorica Slovenske filantropije in predsednica Nacionalnega foruma humanitarnih organizacij Slovenije. »Toda prostovoljsko delo lahko prinese tudi veliko psihično obremenitev, še posebej, če je prostovoljec priča težkim stvarem in je hkrati zelo sočuten,« opozarja Tereza Novak, ki jo je v oddajo Razkošje v glavi povabil Dušan Berne.
Mag. Ivan Bogovčič, slikar in restavrator, se z restavratorstvom ukvarja od leta 1961, poklicno pa od leta 1970. Za svoje delo je prejel več uglednih priznanj in nagrad, med njimi leta 1980 jugoslovansko plaketo za delo na področju spomeniškega varstva, dve Steletovi priznanji in Steletovo nagrado za življenjsko delo na področju ohranjanja kulturne in naravne dediščine, ki jo podeljuje Slovensko konservatorsko društvo. Leta 2003 je ob svoji 60-letnici zapisal: "Zelo rad sem delal s slikami in lesom. Tako sem dobil v delo tudi ukradene krilne table iz cerkve pri Sv. Treh Kraljih v Slovenskih goricah, ki jih je nepridiprav razžagal po dolgem in počez, da bi iz dvostransko slikanih tabel dobil več enostranskih podob. Na srečo so slike našli v prodaji v Gradcu, še preden so se razpršile med več kupcev?" Ivan Bogovčič bo gost v današnji oddaji Razkošje v glavi. Avtor oddaje je Milan Trobič.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Skokovit razvoj novih tehnologij je dejstvo, ki ga moramo sprejeti. To pa pomeni, da se s tem vrednote postavljajo na nove temelje, katerih obris lahko le slutimo. Več kot očitno je, da so tako imenovani pametni telefoni, prenosni računalniki, računalniške tablice in elektronske knjige začeli spreminjati bralne navade. Številni založniki tarnajo, da prodaja klasičnih knjig v tiskani obliki upada in da raste število elektronskih izdaj. Na drugi strani pa številni bralci še vedno radi posežejo po klasični knjigi, vendar je ne kupijo, ampak si jo raje izposodijo v knjižnicah. To pomeni, da tudi antikvariati počasi spreminjajo svojo vlogo. Kakšna je in bo ta vloga, pa v oddaji Razkošje v glavi. Gost bo Rok Glavan, že tretji svojega rodu, ki se ukvarja z antikvarstvom ? prodajo starih tiskov, razglednic, zemljevidov, dokumentov in podobnih stvari. Pripravlja: Milan Trobič
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Dejanu Sotirovu, diplomiranemu zdravstveniku iz Novega mesta, so v otroštvu diagnosticirali motnjo hiperaktivnosti in primanjkljaj pozornosti. Zdaj to "motnjo" uporablja v prid otrokom in mladostnikom, ki se počutijo drugačne, a ne vedo, kaj početi s to drugačnostjo. Z namenom raziskovati in pomagati otrokom in staršem je pred leti ustanovil društvo Eternia, vsako leto pa naniza za več kot tisoč ur predavanj po šolah. Zanima ga nešteto stvari pa naj gre za kamne, jadralno padalstvo, konje, avstralska glasbila domorodcev, ki jih tudi sam izdeluje ? V vsem vidi izziv in priložnost za novo znanje, ki ga bo lahko uporabil tudi na taboru Mavričnih bojevnikom kamor vsako leto prihaja vse več otrok in kjer se dogaja čarovnija, ki ji pravimo resnično iskreno povezovanje, zabavno učenje, torej vse tisto kar naša družba potrebuje za svetlo prihodnost. Neustavljiv duh in nalezljivo voljo po dobrem bo Dejan Sotirov s Carmen L. Oven delil v oddaji Razkošje v glavi, 14. maja ob 16.30 na Prvem programu Radia Slovenija.
Alenka Glazer, letos devetdesetletna hči pesnika, literarnega zgodovinarja, knjižničarja in urednika Janka Glazerja se je tako kot oče zapisala poeziji, literarni zgodovini in urejanju, poleg tega pa še prevajanju, predvsem iz nemščine in ruščine. Pričakovali bi, da ji je bilo, kot številnim v Glazerjevem rodu, vse to položeno v zibko, a ni bilo povsem tako. Kot najstnica je bila nekaj tednov po nacistični okupaciji z družino izseljena v Srbijo, kjer je v vojnem času v Kragujevcu maturirala in po vojni diplomirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Od začetka šestdesetih let je bila predavateljica novejše slovenske književnosti na tedanji mariborski Pedagoški fakulteti ter sourednica revije Otrok in knjiga. Alenka Glazer je objavila štiri pesniške zbirke z naslovi: Ujma, Branike, Jerebika in Kolobar. Za otroke je izdala pesniški zbirki z naslovoma Žigažaga in Gugalnice. Tako kot v pesmih njenega očeta je tudi v njenih delih zaživela podoba pohorske narave. Letošnji Prešernov nagrajenec Tone Partljič je zapisal, da brez nje kot svoje profesorice na Pedagoški akademiji ne bi nikoli izvedel za literarno ustvarjalnost Stanka Majcna in njegovo hišo pod mariborsko Kalvarijo, niti ne bi imel v knjižnici prepovedanega Zaliva Borisa Pahorja. Razkošje v glavi z Alenko Glazer je pripravil Stane Kocutar.
Doktorica Gabi Čačinovič Vogrinčič je zaslužna profesorica na ljubljanski fakulteti za socialno delo in zagovarja načelo, da je treba rešitve za tiste, ki potrebujejo pomoč, soustvarjati skupaj z njimi. Znana je tudi po tem, da svojih besed ne zavija v celofan leporečja: "Naša kriza je sicer sestavni del svetovne krize. Toda naša kriza je tudi grda posledica zahrbtnosti in kraje. Umazane, gole kraje ter zakonodaje, ki je to omogočala," je med drugim poudarila že pred leti. "Zato smo izgubili temelje socialne države. Pri nas gre za to, da mora dobiček pristati v žepu lastnikov in ne gre za preživetje podjetja. Ne gre za to, da bi delavci imeli delo, ampak da do konca izkoristiš ljudi in jih uničiš ?" V oddajo Razkošje v glavi jo je povabil Dušan Berne.
Iskriva rdečelasa pišoča popotnica Manca Čujež prihaja iz velike družine. Najmlajšo od petih otrok jo je kmalu odneslo v svet. Ena od poti, ki jo je kot gornico in človeka najbolj zaznamovala, je večkratno raziskovanje Himalaje, tudi po potresu v Nepalu, kamor se je vrnila, da bi pomagala po razdejanju. Gore so njena radost, so njen zapik miru, so pa tudi njeno delo, saj kot vodnica in predstavnica za odnose z javnostjo na Planinski zvezi Slovenije, združuje svoj konjiček in preživetje. Brati gore pa je le eden od projektov, kjer združuje več svojih ljubezni – gore in knjige, ki so, kot pravi Manca Čujež, najboljši par.
Gost sobotne oddaje Razkošje v glavi bo Sibil Svilan, dolgoletni direktor SID banke, ki je slovenska izvozna in razvojna banka. Gre za bankirja z veliko začetnico,ki je v finančno tveganih časih banko uspel zavarovati pred nasedlimi investicijami in slabimi posojili. Povsem se je izognil tajkunskim zgodbam in kasneje s SID banko pomagal pri sanaciji nekaterih drugih bank. Zanimiva bo tudi njegova pripoved o finančnem osamosvajanju Slovenije,saj bo prvič spregovoril o tem projektu, ki je javnosti tako rekoč neznan.Poleg tega bomo v oddaji RVG povedali nekaj več o njem samem,saj so uradni podatki o Sibilu Svilanu vezani zgolj na poklicno pot. Šolal se je doma in na tujem, znanje bančnika nabiral v ZDA, Veliki Britaniji in Zvezni republiki Nemčiji. Zanimivo pa je, da se je kot mladenič bolj zanimal za vesolje in filozofijo kot pa za denar, dokler ni spoznal, da je denar eden največjih izumov, ki kroji usodo posameznikov in celotnega človeštva. Avtor: Marjan Rogelj
Marko Frelih je doktor arheoloških znanosti, univ. dipl. arheolog, in je v Slovenskem etnografskem muzeju zaposlen od leta 2004. Kot arheolog že več let raziskuje medkulturne povezave med starimi civilizacijami. Še posebej ga zanima duhovni svet prazgodovinskih kultur v kontekstu razumevanja kultnih mest, ritualov in umetnosti. Prav tako že vrsto let preučuje stike Slovencev z neevropskimi kulturami. V ospredju njegovih raziskav sta misijonarja Friderik Baraga (severna Amerika) in dr. Ignacij Knoblehar (Sudan). Dr. Marko Frelih je gost oddaje- Razkošje v glavi.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Knjigam v izložbah Celjske Mohorjeve družbe na Nazorjevi ulici v Ljubljani tudi letos v predprazničnem času delajo družbo plišasti pirhi, zajčki in figurice angeljčkov. Seveda prodaja tovrstnih izdelkov v blagajno naše najstarejše založbe ne prispeva veliko denarja, se pa vsekakor izkaže za spretno poslovno potezo, če se kupci plišastih drobnarij ustavijo tudi pri policah, ki se šibijo pod težo knjig. In prav tega, da bi knjige, kljub tanjšim denarnicam večine Slovencev, vendarle našle pot do bralcev, si je pred kratkim upokojeni profesor Jože Faganel, nekdanji direktor Celjske Mohorjeve družbe, najbolj želel. Pri tem je še posebej poudarjal: »V Mohorjevi uveljavljamo nazorsko in zvrstno širino z dvema izločitvenima meriloma: hermetičnost v izrazu in nihilizem v nazoru …« Za oddajo Razkošje v glavi je profesorja Faganela pred mikrofon povabil Dušan Berne.
Neveljaven email naslov