Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Knjige so moje velike zaveznice in prijateljice," pravi dr. David Petelin
Dr. David Petelin je rojen Ljubljančan in je zaljubljen v "najlepše mesto na svetu". Najprej je odraščal na Prulah in potem v Trnovem, na to je še zlasti ponosen, saj je prek Trnovega odkrival in spoznaval bogato zgodovino Ljubljane in njenih ljudi. Ta mu je dobesedno zlezla pod kožo, zato raziskuje in opisuje vse od zgodovine mestnega sodstva in uprave, zgodovine gostiln in družabnega življenja, starih stavb in meščanskih zgodb, urbanističnih potez in arhitekturnih hotenj, športne infrastrukture do kulturne zgodovine, epidemij, zgodovine higienizacije in drugih fenomenov mestne zgodovine. Ko se začneš z Davidom pogovarjati, vidiš, da mu je bila zgodovina položena v zibelko. Ima zanimiv priimek Petelin, ki ga najdemo po vsej Sloveniji. Ena veja njegovih prednikov izvira iz Krvave Peči, vasi pod obronki Krima, pod Mokrcem.
Vas Krvava peč,
foto: Jure Knafeljc
Ta vas ima bogato zgodovino, in tako so na tem območju našli bronasto sekiro, staro tri tisoč let. Poleg tega je ime vasi povezano s turškimi vpadi, saj naj bi se ob nevarnosti domačini zatekli v protiturški tabor okrog romanske cerkve svetega Lenarta. Dekleta iz vasi, ki jim beg v tabor ni uspel, pa so se raje pognala v prepad, kot da bi jih odpeljali v turško sužnost. Zato se je na tistem kraju skalovje obarvalo rdeče in od tod tudi ime vasi Krvava Peč.
Skalovje- kravava peč, je dalo ime vasi
foto: Jure Knafeljc
Družina Petelin je bila ena od sedmih krvavopeških družin, ki so stoletja stalno naseljevale vas. Davidov dedek se je med drugo svetovno vojno po kratki partizanski izkušnji, internaciji na Rabu in požigu domače hiše v roški ofenzivi, preselil v Trnovo, takratno ljubljansko predmestje. Dedkova druga žena in Davidova babica izvira iz Klade nad Želimljami, kjer so ostanki halštatskih grobov, v bližnjem zaselku Golo pa so tudi rimski arheološki ostanki refugijev, kamor naj bi bežali tudi meščani Emone v 5. stoletju. Druga veja Davidove družine izvira iz okolice Ajdovščine, vasi Malega Polja, zaselka pri Colu na Primorskem, od koder je bila njegova babica. V Vipavi se je poročila z dedkom, ki je prišel iz Srbije (Velika Plana, Šumadija). Tam so ga kot mladega fanta mobilizirali partizani proti koncu leta 1944 in skupaj z njimi je ob koncu vojne prišel s IV. Jugoslovansko ljudsko armado osvobajat Slovenijo in tu ostal kot častnik JLA. Njegovi starši Lojze in Jelka sta prav tako Ljubljančana, nekoliko starejši brat pravnik Domen pa s petimi otroki dviguje slovensko nataliteto. Dr. David Petelin je gost v oddaji Razkošje v glavi.
Dr. David Petelin sodi med mlajšo generacijo zgodovinarjev. Njegovo področje zanimanja zajema zgodovino Ljubljane, arhitekture in urbanizma, socializma in postsocializma ter sodobna vprašanja javne uprave. Navdušujejo ga italijanski način življenja, glasba, gastronomija in lepota bivanja. Sprezzatura – na videz enostavno doseganje ciljev z velikim trudom, skritim v ozadju.
V svoji poklicni karieri je opravljal najrazličnejša dela: bil je novinar, urednik učbenikov za zgodovino, arhivist dokumentalist, pravni sodelavec, asistent tajnika volilne komisije, odgovorni urednik spletnega medija, strokovni sodelavec in javni uslužbenec.
Opravljal je celo vrsto poklicev. Redne zaposlitve, različna študentska dela, prek avtorske pogodbe, prostovoljna dela in lastni espe. Končal študij v "napačnem" času ob izbruhu finančne krize 2008 in z "napačno" izobrazbo v rokah. Njegovo načelo je, da je vsako delo, ki ga opravljaš, častno. Poprijel je tudi za fizično delo, vsaka nova delovna izkušnja ga bogati tako s pozitivne kot negativne plati na življenjski poti. Kljub pomanjkanju zaposlitve za nedoločen čas pa kot iskalec nenehnih izzivov ostaja optimist.
Je član Slovenskega panevropskega gibanja, Zgodovinskega društva Ljubljana in društva Mensa Slovenija. David Petelin objavlja kolumne, strokovne in znanstvene članke, sodeluje pri postavljanju muzejskih razstav ter občasno predava o svojem raziskovalnem področju. Projektno je zaposlen v Muzeju športa.
Dr. Davida Petelina je že od nekdaj zanimala Ljubljana, že na dodiplomskem in podiplomskem študiju je namreč opazil, da so posamezne zgodovinske dobe zelo dobro raziskane, manj pa to velja za 20. stoletje.
Dr. David Petelin pravi, da ima to srečo, da lahko o zgodovini tudi piše, da ni samo njen raziskovalec ali opazovalec. Poleg znanstvenih člankov (Kronika, Prispevki za novejšo zgodovino, Res Novae, Dileme, Šolska kronika) zadnja leta objavlja tudi številne poljudne članke iz bogate zgodovine slovenske prestolnice. To počne kot sodelavec glasila Ljubljana.
Skupaj še s tremi prijatelji iz dijaških in študijskih časov so ustvarili spletno stran Zgodovina na dlani, kjer objavljajo zanimive članke, razglednice, zemljevide, časopisne izseke ter druge zgodovinske sladice in skušajo zgodovino predstaviti najširši javnosti. Zgodovina mora priti do ljudi, ne sme ostati v zaprtih akademskih krogih.
Občasno pripravi tudi predavanje o zanimivih temah, ki jih preučuje.
Doktorat, dva magisterija, to zagotovo ni mačji kašelj. Po končani Škofijski klasični gimnaziji leta 2003 je v naslednjih letih študiral na Univerzi v Ljubljani, Novi univerzi in Policijski akademiji. Julija 2008 je diplomiral, aprila 2013 magistriral in julija 2016 doktoriral. David Petelin še vedno študira. Na Evropski pravni fakulteti končuje magistrski študij na temo vloge slovenske milice v vojni za Slovenijo pri prof. dr. Tomažu Času, pred leti pa je obiskoval tudi Policijsko akademijo v Tacnu.
Potuje že od otroštva, to ga veseli, bogati in navdušuje.
Poleg zgodovine Ljubljane ga od nekdaj privlači antika. Še posebno filozofija in arhitektura, ki ju je želel študirati. Tudi v vsakdanjem življenju sledi katoliškim naukom dobrega moralnega življenja in starogrškim filozofskim ciljem kalokagatije (plemenitost duha in telesa), stoične samozadostnosti in evdajmonije.
Tudi šport ga navdušuje.
To je strast, ki ga spremlja in ga tudi bo vse življenje.
912 epizod
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
"Knjige so moje velike zaveznice in prijateljice," pravi dr. David Petelin
Dr. David Petelin je rojen Ljubljančan in je zaljubljen v "najlepše mesto na svetu". Najprej je odraščal na Prulah in potem v Trnovem, na to je še zlasti ponosen, saj je prek Trnovega odkrival in spoznaval bogato zgodovino Ljubljane in njenih ljudi. Ta mu je dobesedno zlezla pod kožo, zato raziskuje in opisuje vse od zgodovine mestnega sodstva in uprave, zgodovine gostiln in družabnega življenja, starih stavb in meščanskih zgodb, urbanističnih potez in arhitekturnih hotenj, športne infrastrukture do kulturne zgodovine, epidemij, zgodovine higienizacije in drugih fenomenov mestne zgodovine. Ko se začneš z Davidom pogovarjati, vidiš, da mu je bila zgodovina položena v zibelko. Ima zanimiv priimek Petelin, ki ga najdemo po vsej Sloveniji. Ena veja njegovih prednikov izvira iz Krvave Peči, vasi pod obronki Krima, pod Mokrcem.
Vas Krvava peč,
foto: Jure Knafeljc
Ta vas ima bogato zgodovino, in tako so na tem območju našli bronasto sekiro, staro tri tisoč let. Poleg tega je ime vasi povezano s turškimi vpadi, saj naj bi se ob nevarnosti domačini zatekli v protiturški tabor okrog romanske cerkve svetega Lenarta. Dekleta iz vasi, ki jim beg v tabor ni uspel, pa so se raje pognala v prepad, kot da bi jih odpeljali v turško sužnost. Zato se je na tistem kraju skalovje obarvalo rdeče in od tod tudi ime vasi Krvava Peč.
Skalovje- kravava peč, je dalo ime vasi
foto: Jure Knafeljc
Družina Petelin je bila ena od sedmih krvavopeških družin, ki so stoletja stalno naseljevale vas. Davidov dedek se je med drugo svetovno vojno po kratki partizanski izkušnji, internaciji na Rabu in požigu domače hiše v roški ofenzivi, preselil v Trnovo, takratno ljubljansko predmestje. Dedkova druga žena in Davidova babica izvira iz Klade nad Želimljami, kjer so ostanki halštatskih grobov, v bližnjem zaselku Golo pa so tudi rimski arheološki ostanki refugijev, kamor naj bi bežali tudi meščani Emone v 5. stoletju. Druga veja Davidove družine izvira iz okolice Ajdovščine, vasi Malega Polja, zaselka pri Colu na Primorskem, od koder je bila njegova babica. V Vipavi se je poročila z dedkom, ki je prišel iz Srbije (Velika Plana, Šumadija). Tam so ga kot mladega fanta mobilizirali partizani proti koncu leta 1944 in skupaj z njimi je ob koncu vojne prišel s IV. Jugoslovansko ljudsko armado osvobajat Slovenijo in tu ostal kot častnik JLA. Njegovi starši Lojze in Jelka sta prav tako Ljubljančana, nekoliko starejši brat pravnik Domen pa s petimi otroki dviguje slovensko nataliteto. Dr. David Petelin je gost v oddaji Razkošje v glavi.
Dr. David Petelin sodi med mlajšo generacijo zgodovinarjev. Njegovo področje zanimanja zajema zgodovino Ljubljane, arhitekture in urbanizma, socializma in postsocializma ter sodobna vprašanja javne uprave. Navdušujejo ga italijanski način življenja, glasba, gastronomija in lepota bivanja. Sprezzatura – na videz enostavno doseganje ciljev z velikim trudom, skritim v ozadju.
V svoji poklicni karieri je opravljal najrazličnejša dela: bil je novinar, urednik učbenikov za zgodovino, arhivist dokumentalist, pravni sodelavec, asistent tajnika volilne komisije, odgovorni urednik spletnega medija, strokovni sodelavec in javni uslužbenec.
Opravljal je celo vrsto poklicev. Redne zaposlitve, različna študentska dela, prek avtorske pogodbe, prostovoljna dela in lastni espe. Končal študij v "napačnem" času ob izbruhu finančne krize 2008 in z "napačno" izobrazbo v rokah. Njegovo načelo je, da je vsako delo, ki ga opravljaš, častno. Poprijel je tudi za fizično delo, vsaka nova delovna izkušnja ga bogati tako s pozitivne kot negativne plati na življenjski poti. Kljub pomanjkanju zaposlitve za nedoločen čas pa kot iskalec nenehnih izzivov ostaja optimist.
Je član Slovenskega panevropskega gibanja, Zgodovinskega društva Ljubljana in društva Mensa Slovenija. David Petelin objavlja kolumne, strokovne in znanstvene članke, sodeluje pri postavljanju muzejskih razstav ter občasno predava o svojem raziskovalnem področju. Projektno je zaposlen v Muzeju športa.
Dr. Davida Petelina je že od nekdaj zanimala Ljubljana, že na dodiplomskem in podiplomskem študiju je namreč opazil, da so posamezne zgodovinske dobe zelo dobro raziskane, manj pa to velja za 20. stoletje.
Dr. David Petelin pravi, da ima to srečo, da lahko o zgodovini tudi piše, da ni samo njen raziskovalec ali opazovalec. Poleg znanstvenih člankov (Kronika, Prispevki za novejšo zgodovino, Res Novae, Dileme, Šolska kronika) zadnja leta objavlja tudi številne poljudne članke iz bogate zgodovine slovenske prestolnice. To počne kot sodelavec glasila Ljubljana.
Skupaj še s tremi prijatelji iz dijaških in študijskih časov so ustvarili spletno stran Zgodovina na dlani, kjer objavljajo zanimive članke, razglednice, zemljevide, časopisne izseke ter druge zgodovinske sladice in skušajo zgodovino predstaviti najširši javnosti. Zgodovina mora priti do ljudi, ne sme ostati v zaprtih akademskih krogih.
Občasno pripravi tudi predavanje o zanimivih temah, ki jih preučuje.
Doktorat, dva magisterija, to zagotovo ni mačji kašelj. Po končani Škofijski klasični gimnaziji leta 2003 je v naslednjih letih študiral na Univerzi v Ljubljani, Novi univerzi in Policijski akademiji. Julija 2008 je diplomiral, aprila 2013 magistriral in julija 2016 doktoriral. David Petelin še vedno študira. Na Evropski pravni fakulteti končuje magistrski študij na temo vloge slovenske milice v vojni za Slovenijo pri prof. dr. Tomažu Času, pred leti pa je obiskoval tudi Policijsko akademijo v Tacnu.
Potuje že od otroštva, to ga veseli, bogati in navdušuje.
Poleg zgodovine Ljubljane ga od nekdaj privlači antika. Še posebno filozofija in arhitektura, ki ju je želel študirati. Tudi v vsakdanjem življenju sledi katoliškim naukom dobrega moralnega življenja in starogrškim filozofskim ciljem kalokagatije (plemenitost duha in telesa), stoične samozadostnosti in evdajmonije.
Tudi šport ga navdušuje.
To je strast, ki ga spremlja in ga tudi bo vse življenje.
Urška Fartelj – mama, žena, blogerka, kuharica, pisateljica. Svoje recepte in kulinarične domislice že več let neutrudno snema in objavlja na blogu 220 stopinj poševno, zadnja leta pa jo poleg kuhanje zaposluje tudi pisanje kuharskih knjig. O njenih spominih na otroštvo, njenem ustvarjanju receptov, bolezni, ki jo je doletela in njenem pogledom na svet se je z Urško Fartelj za tokratno oddajo Razkošje v glavi pogovarjala Tadeja Bizilj.
Likovni umetnik Arjan Pregl se je rodil leta 1973. Leta 1998 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pod mentorstvom profesorice Metke Kraševec in profesorja Bojana Gorenca. Leta 2001 je končal magistrski študij slikarstva pod mentorstvom profesorja Bojana Gorenca, nato pa vpisal še magistrski študij grafike in ga pod mentorstvom profesorja Lojzeta Logarja končal leta 2004. Ukvarja se tudi z ilustracijo in oblikovanjem ter piše kratke zgodbe. Za oddajo Razkošje v glavi se je z Arjanom Preglom pogovarjal Miha Žorž.
Primož Cencelj je eden najuspešnejših slovenskih upraviteljev premoženja, ki ga še veliko bolj kot gole številke zanimajo zgodovina, psihologija, geografija, filozofija in politika. Je človek, ki hoče razumeti svet in potem to svoje razumevanje preizkuša v brutalni in neodpuščajoči igri finančnih trgov, predvsem z vlaganjem v obveznice. Do nedavnega je upravljal z več kot 1300 milijoni evrov premoženja slovenskih, hrvaških in madžarskih varčevalcev na Generali Investments, zdaj pa začenja voditi upravljanje v pokojninski zavarovalnici Modra, ki med drugim vključuje drugi steber pokojnin za vse javne uslužbence. O svoji življenjski poti, predvsem pa o ne ravno običajnem pogledu na svoje delo, se je za tokratno Razkošje v glavi pogovarjal z Aljo Zore.
Zdravka Abram je pred kratkim izdala knjigo. Poimenovala jo je Radožive zgodbe. Res je: to so njene zgodbe, prigode iz življenja, ki jih je ovekovečila z vinskimi etiketami. Ob različnih pokušnjah vin je etikete odlepila od vinskih steklenic, da bi ji ostale v spomin na dogodke, in v tridesetih letih se jih je nabralo za pet fasciklov. »S tem sem vinu podaljšala življenje in ohranila spomin na druženje,« pravi danes. Zanimivo zbirateljstvo, ki izkazuje tudi svojevrstno spoštovanje do vina in vinogradnikov.
Dejan Srhoj je plesalec, koreograf in plesni pedagog. Rodil se je leta 1978. Študiral je klasični balet in v letih od 1998 do 2001 delal kot baletni solist v ljubljanski Operi in Baletu. Leta 2001 sta skupaj z Goranom Bogdanovskim odprla nevladno organizacija Fičo balet, v kateri sta se ukvarjala z umetniškim in pedagoškim delom na področju sodobnega plesa. Od leta 2021 je predsednik Društva za sodobni ples Slovenije, deluje pa tudi v okviru balkanske plesne mreže Nomad Dance Academy. V oddaji Razkošje v glavi se z Dejanom Srhojem pogovarja Miha Žorž.
Ciril Klajnšček je po osnovni izobrazbi sociolog, v življenju pa se je posvečal najrazličnejšim poljem, od razvoja profesionalne rehabilitacije invalidov in dela na zavodu za družbeno planiranje do dolgoletnega svetovanja na ministrstvu za zdravje ter skrbi za varovanje in krepitev zdravja na Rdečem križu, kjer dela še danes. Poleg tega je kot mojster karateja na začetku 90-ih let postal trener prve slovenske reprezentance in v slovenski karate uvedel poseben pristop k pripravi športnikov, ki ga je povezal s svojim poznavanjem Gestalt terapije. Kot radoveden človek, ki ga je neke vrste nemir vse življenje gnal k branju najrazličnejših socioloških, filozofskih in religijskih besedil, pa je Ciril Klajnšček tudi nekdo, ki veliko premišljuje o sebi in svetu okrog sebe in o vsem tem je letos pri založbi Apokalipsa izdal knjigo esejev z naslovom Samoprehitevanje. O njegovi življenjski poti in pogledih na svet, ki jih je prinesla s seboj, je s Cirilom Klajnščkom za tokratno Razkošje v glavi govorila Alja Zore. foto: osebni arhiv CIrila Klajnščka, fotografija po njegovih besedah reprezentira dvojino, ki jo vsi nosimo v sebi – žival in človeka, naturo in kulturo, telo in dušo oziroma duha
Peter Rezman je začel objavljati poezijo v poznih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Njegove prvi pesmi so nastajale 300 metrov pod zemljo, takrat, ko še ni dobro vedel, da se je s tem začela njegova pot v svet pisateljevanja. Pravi, da ne razume, zakaj mora danes imeti knjiga za sabo zgodbo, da se prodaja – saj dobra knjiga s svojo zgodbo vedno stoji sama zase. Na njegovi nočni omarici so letošnji nominiranci za kresnika, a jih prebira počasi, saj poudarja, da si moramo vzeti čas za poglobljeno branje. Pa seveda ne katerokoli branje. O tem, kakšni časi so za pisanje danes, zakaj je službo v rudniku obesil na klin, pa tudi o tem, kaj bo še nastalo izpod njegovega peresa, se je s Petrom Rezmanom za oddajo Razkošje v glavi pogovarjala Tadeja Bizilj.
Koroška zemlja zna biti trda in neizprosna, a z veliko potrpljenja, truda in včasih tudi odrekanja lahko obrodi bogate sadove. Tako je tudi z njenimi prebivalci – vajeni so trdega dela, ne zanašajo se na nikogar in na svojo pokrajino gledajo z ljubeznijo in nostalgijo, če jo morajo zapustiti. O tem pojejo tudi njihove pesmi, ki imajo v narečju poseben zven in pomen. Prepeva in piše jih tudi Ivan Penec - Vanč, ki je po izobrazbi odvetnik, po srcu pa ljudski godec in pisatelj, ki je nekega dne prodal vse in se skupaj z družino preselil na propadajočo kmetijo daleč stran od Prevalj, kjer so živeli prej. Tam ga je našel tudi Jure K. Čokl.
Ajda Rooss je dramaturginja, publicistka, režiserka, lutkarica, igralka, ki z umetnostjo diha že odkar pomni in se zaveda. Na to jo poleg spominov opominjajo tudi fotografije iz otroštva, poleg tega pa je bila njena mama Duša Repinc Rooss, povezana tudi z glasbo, saj je napisala kar nekaj besedil za slovenske popevke. O vznemirljivem svetu različnih odrov, ki so zanjo zemljevid začrtanih vizij in odprta prizorišča naključnih dogodkov in premišljenih odločitev, ki jo vodijo v naravo in potovanja navznoter, je Magdi Tušar povedala …
Nika Rozman je priznana in večkrat nagrajena gledališka, filmska in televizijska igralka. Leta 2010 je diplomirala iz dramske igre in umetniške besede na AGRFT v Ljubljani. Zaposlena je bila v Mestnem gledališču Ljubljanskem in v Slovenskem narodnem gledališču Drama Maribor. V širši javnosti je najbolj prepoznana po vlogi kriminalistke Tine Lanc iz serij Jezero, Leninov park in Dolina rož. Med drugim je prejemnica Borštnikove nagrade za mlado igralko ter filmske nagrade Vesna za najboljšo stransko vlogo. Za oddajo Razkošje v glavi se je z Niko Rozman pogovarjal Miha Žorž.
Upokojeni častnik Slovenske vojske, vetran vojne za Slovenijo ter glavni praporščak Zveze veteranov vojne za Slovenijo Dominik Grmek je gost oddaje Razkošje v glavi.
»Moj prijatelj Milan Kundera je rekel, da ni dovolj, da se ljubimo. Moramo znati deliti noč. In midva s slavčkom si jo pošteno deliva.« Evgen Bavčar ima poseben ritual. Že dobrih štirideset let v rodnem Lokavcu snema petje slavčka v majski noči. Pod plaščem noči, v dvojini in kompliciteti s slavcem, se zgodba iz Lokavca razpre v zgodbo o oslepitvi slavcev, da bi peli v večnost - v razmislek o slepoti kot socialni kastraciji, eksistencialnih bližinah in oddaljenostih, o poziciji slepih skozi čas in vprašanju: zakaj bi užitek noči ne bil enak užitku dneva? Slavec dr. Bavčarju sporoča, da v noči ni sam. A to ni samo zgodba o njunem sobivanju. Nočno potovanje na plano dneva razprostira globoka vprašanja o človekovem obstoju, razlikah, izkoriščanju, boju za pravičnost, okolju, svobodi in intimni želji po dvojini, Soncu in novi pomladi. Avtorji: Mojca Delač, Saška Rakef, Luka Hvalc. Tonski mojster: Urban Gruden. Posebna dokumentarna radijska igra je posneta v Lokavcu pri Ajdovščini, na otoku Capri in v Neaplju, da je dosegljiva tudi na spletu, vam jo ponujamo v podkastu oddaje Razkošje v glavi. Vsebina je nastala v sklopu raziskovalnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske Unije in Ministrstvo za kulturo RS.
Tokrat smo v oddaji Razkošje v glavi spoznali vodjo Krajinskega parka Lahinja Gregorja Šmalclja. Po izobrazbi je teolog, po duši pa širok človek, ki razume ljudi, ki bi Belo krajino varovali pred masivnim turizmom in težko industrijo, kot tudi tiste, ki bi jo z boljšimi prometnimi povezavami radi naredili gospodarsko bolj konkurenčno in perspektivno. Zaposlen je v Razvojno informacijskem centru Bela krajina, sicer pa je velik poznavalec Bele krajine in njene kulturne dediščine, ljubitelj folklore, pevec v lokalni rock zasedbi in, kot pravi sam, zapečkar. V Krajinskem parku Lahinja se je z njim pogovarjala Špela Šebenik.
Tanja Lesničar Pučko, dolgoletna kolumnistka časopisa Dnevnik, kulturna kritičarka, prevajalka, novinarka, neizprosna opazovalka družbe, je študirala francoski jezik in primerjalno književnost. Javnosti je znana po svojem kritičnem pisanju o političnih elitah ter družbenih anomalijah. Je kolumnistka, ki jo odlikuje ne le svojevrsten slog pisanja, temveč zvrhana mera osebnega poguma, odgovornosti ter družbene angažiranosti. Tanjo Lesničar Pučko je v oddajo Razkošje v glavi povabila voditeljica Tita Mayer.
Špela Frlic, ki se v pripovedovanju, pisanju in drugih dejavnostih, povezanih z otroško in mladinsko literaturo, nenehno uči in izpopolnjuje, proučuje nove in nove reči, je letos za svoj naslovniško odprt romaneskni prvenec Bleščivka, detektivsko zgodbo, polno simbolnih pomenov, prejela nagrado večernica. Kot raziskovalka pripovedne tradicije se je pred kratkim spoprijemala z Italijanskimi pravljicami Itala Calvina, zdaj je v njenem fokusu balkanska pripovedna zapuščina. Ko ji uspe napisati izvirno avtorsko delo, so njeno bralno občinstvo otroci, odeti, kot rada reče, v plašč nedolžnosti, ki pa ga je treba enkrat sleči, zato da odrasteš. Rada je v družbi ljudi, ki jih, kot njo, vleče proti robu, k eksperimentu, čeprav ta lahko ne uspe … Občuduje pogumne in neustrašne, saj je v življenju treba vsaj malo tvegati.
Gregor Kresal je vrhunski slovenski alpinist, po poklicu arhitekt, režiser in tudi pisatelj. Že od zgodnjega, brezskrbnega otroštva ga navdušuje šport. Do 5. razreda je v Šiški v Ljubljani obiskoval osnovno šolo Riharda Jakopiča. Takrat je imel veliko energije in se je kmalu začel ukvarjati s smučanjem in gimnastiko. Ob koncu tedna pa je s starši začel zahajati v gore. Kot nekakšno logično nadaljevanje je sledilo plezanje, alpinizem, ta pa ga je pripeljal do naziva vrhunskega športnika državnega in mednarodnega razreda, ki mu ga je za obdobje med letoma 1991 in 2007 podelil Olimpijski komite Slovenije. Od leta 1993 do 2008 se je kot član ali vodja udeležil več kot dvajsetih alpinističnih odprav v svetovna gorstva. Skupaj je opravil več kot sedemsto plezalnih vzponov, od teh več kot sto prvenstvenih. Od alpinizma ga je pot vodila v svet fotografije in filma, v katerem se njegova zgodba plete naprej. Gregor Kresal je gost v oddaji Razkošje v glavi, njen avtor je Milan Trobič
Tako kot oče je tudi Matija Malešič, ki se je rodil pred 90 leti (1933) v Svečini, doštudiral pravo in najprej v Mariboru opravljal vrsto pomembnih nalog. Bil je direktor zavoda za socialno zavarovanje prav v času, ko se je odločalo o socialnem zavarovanju kmetov, v sila kriznem obdobju direktor tedaj Splošne bolnišnice v Mariboru. Leta 1986 je prevzel podpredsedniško mesto Skupščine občine Maribor. Po prvih svobodnih in demokratičnih volitvah je sprejel povabilo in postal podpredsednik slovenske vlade in poklicno kariero sklenil z iztekom veleposlaniškega dela v Zagrebu. Letos je dopolnil 90 let. V Razkošje v glavi ga je povabil Stane Kocutar.
Klara Drnovšek Solina, rojena leta 1998, je najmlajša članica ekipe kuratork letošnjega festivala Mladi levi. Ko je obiskovala umetniško gimnazijo, smer sodobni ples, se je prvič srečala z ustvarjanjem opisov in zapisov o videnih predstavah ter obravnavo teoretičnega vidika ustvarjalnega procesa. Študirala je južnoslovanske študije in primerjalno književnost, trenutno pa študira sociologijo kulture. Kljub mladosti je odlična poznavalka sodobnih uprizoritvenih umetnosti in izjemna sogovornica. Za oddajo Razkošje v glavi se je z njo pogovarjal Miha Žorž.
Naj postavimo zelo retorično vprašanje: kakšna je življenjska pot človeka, ki ga je potapljanje zasvojilo že v zgodnji mladosti? Odgovor je le, tak človek svoje življenje dobesedno zlije s potapljanjem, ali v morju ali v sladkih vodah. Taka je tudi pot Mateja Mihailovskega, vrhunskega jamskega potapljača iz Ljubljane, ki mu potapljanje ni samo prostočasna zabava, ampak je tudi njegov poklic. Z jamarstvom in potapljanjem se je začel ukvarjati pri 14 letih v osnovni šoli, najprej je bil jamar in potem jamski potapljač. Po končani šoli pa je svojo pot nadaljeval kot potapljač in to počne še danes. Matej Mihailovski je gost v oddaji Razkošje v glavi, njen avtor je Milan Trobič.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Neveljaven email naslov