Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Danes se posvetimo še eni legendarni pesmi, ki je svojo mesto našla tudi v Grammy hall of fame.
Ni bilo težko ugotoviti, da gre za pesem My way, ki jo mnogi poznate ali v verziji Franka Sinatre oziroma v verziji Sid Viscius-a.
Pesem My way je za Sinatro napisal Paul Anka, ob izdaji pa ni bila pretirano uspešna ali zasedla same vrhove lestvic, svoj kultni status je pridobivala z leti.
V istem obdobju je izšla še ena verzija pesmi My way, ki jo je pela Dorothy Squires, pevka iz Wales-a, in tudi ta je vsaj na britanskih lestvicah požela podoben uspeh kot Sinatrina. Pel jo je tudi Elvis, čeprav mu je Anka položil na dušo, da ni ravno primerna za njegov karakter in imidž.
Kot rečeno, se pod avtorstvo podpisuje Paul Anka, a le-ta ni originalni pisec.
Anka je namreč na potovanju po Franciji slišal pesem "Comme d'habitude" Claude-a François-a, ki v prevodu pomeni 'as usual - kot ponavadi'. Ko je Anka slišal pesem, je takoj poletel v Paris, da se je izpogajal za pravice prirejanja. Ko jo je pričel preurejati, je kmalu ugotovil, da je sam ne more peti in jo je pričel namensko pisati za Sinatro, čeprav si je s tem nakopal težave s svojo založbo.
390 epizod
Second hand looks at the trend of recycling existing music in the form of samples, remixes and covers - although sometimes these modifications are actually flagrant violations of copyright laws... Some artists use without acknowledging where they got it, so we decided to take a closer look. The result: a huge number of hits are credited to the wrong musician, while the people who really wrote it remain ignored. Listen to the original and the adaptation and familiarize yourself with what's going on in the music industry - you'll be surprised by how many of your idols have built their reputation on the shoulders of others.
Danes se posvetimo še eni legendarni pesmi, ki je svojo mesto našla tudi v Grammy hall of fame.
Ni bilo težko ugotoviti, da gre za pesem My way, ki jo mnogi poznate ali v verziji Franka Sinatre oziroma v verziji Sid Viscius-a.
Pesem My way je za Sinatro napisal Paul Anka, ob izdaji pa ni bila pretirano uspešna ali zasedla same vrhove lestvic, svoj kultni status je pridobivala z leti.
V istem obdobju je izšla še ena verzija pesmi My way, ki jo je pela Dorothy Squires, pevka iz Wales-a, in tudi ta je vsaj na britanskih lestvicah požela podoben uspeh kot Sinatrina. Pel jo je tudi Elvis, čeprav mu je Anka položil na dušo, da ni ravno primerna za njegov karakter in imidž.
Kot rečeno, se pod avtorstvo podpisuje Paul Anka, a le-ta ni originalni pisec.
Anka je namreč na potovanju po Franciji slišal pesem "Comme d'habitude" Claude-a François-a, ki v prevodu pomeni 'as usual - kot ponavadi'. Ko je Anka slišal pesem, je takoj poletel v Paris, da se je izpogajal za pravice prirejanja. Ko jo je pričel preurejati, je kmalu ugotovil, da je sam ne more peti in jo je pričel namensko pisati za Sinatro, čeprav si je s tem nakopal težave s svojo založbo.
Pozdravljeni v oddaji Second hand. Ostajamo pri svežih hitih. Današnja pesem nosi naslov Crying at the club, izvaja jo Camila Cabello. Dvajsetletna Karla Camila Cabello Estrabao je Kubansko Ameriška pevka. Camila se je rodila na Kubi, njena družina pa se je dosti selila med Havano in Mexico city-jem, nakar so se le ustalili v Miamiju, ko je Camila dopolnila 5 let. Kot del dekliške skupine Fifth Harmony je sodelovala pri izdaji njihovega EP-ja in dveh albumov. Decembra lani je skupina zapustila in se posvetila solo karieri. Izdala je že dva singla, ki sta se prebila med 20 najboljših na Billboardovi lestvici: "I Know What You Did Last Summer" s Shawn Mendes-om in "Bad Things" z Machine Gun Kelly, ki je dosegla celo številko 4 na lestvici. Maja letos je izdala prvi singl s prihajajočega debutantskega albuma The Hurting. The Healing. The Loving, pesem pa nosi naslov Crying in the club in jo poslušamo v ozadju. Pesem je napisala skupaj s Sio in Benny Blancom. Je Tropical pop dance pesem srednjega ritma. Z Blancom je Camila sodelovala že maja lani na Cashmere Cat-in pesmi "Love Incredible", pri kateri je prispevala vokal. Blanco je demo za pesem dokončal s Sio in jo ponudil Camili, ki jo je dodelala in izdala, saj je tema pesmi ustrezala želenem sporočilu albuma. Kot pravi: Pesem nosi sporočilo o zdravljenju s pomočjo moči glasbe. Pesem Crying at the club pa uporablja tudi sempl iz pesmi "Genie in a Bottle" Christine Aguilere. "Genie in a Bottle" je 18 let stara pesem z Aguilerinega debutantskega albuma, ki je izdana kot nosilni singl. Kritiki so jo načeloma dobro sprejeli, ki so poudarjali predvsem kvaliteto besedila in Christininih vokalov. Poslušalci so se strinjali in pesem je dosegla vrhove lestvic v kar 21 državah ter je bila velik komercialni uspeh. Prodala se je v več kot 7 milijonov izvodih in je ena bolj prodajanih pesmi vseh časov. Christinina kariera se je s pesmijo Genie in a Bottle uspešno začela in se nadaljuje še danes. Na začetku si je pridobila vzdevek princesa popa, za svoje delo pa je prejela 6 Grammyjev in zvezdo na Hollywood Walk of Fame. Skupaj je že do leta 2015 prodala preko 50 milijonov albumov. Aguilera sodeluje tudi v humanitarnih akcijah in dela kot ambasador Združenih narodov na World Food Programme. Z debutantskega albuma je Christina poleg "Genie in a Bottle" izdala še hite "What a Girl Wants", in "Come On Over Baby (All I Want Is You)". Naslednje leto je izdala še dva albuma Mi Reflejo in My Kind of Christmas. Prevzela je kreativno kontrolo nad svojim delom in izdala četrti album Stripped, s katerega so izdani hiti "Dirrty", "Beautiful" in "Fighter". Peti album Back to Basics iz leta 2006, je prav tako bil velik uspeh in je postregel s hitoma "Ain't No Other Man" in "Hurt". Leta 2010 je Aguilera izdala še šesti album Bionic in nastopila v filmu Burlesque. Pozneje se je posvetila delu v TV seriji The Voice in izdala še album Lotus, ki pa ni bil preveč uspešen. Je pa Christina zato uspešno sodelovala z drugimi glasbeniki, na primer v pesmih "Lady Marmalade", "Moves like Jagger" in "Say Something".
Pozdravljeni v oddaji Second hand. Ostajamo pri svežih hitih. Današnja pesem nosi naslov Wild Thoughts, izvaja jo DJ Khaled. Khaled Mohamed Khaled je star 41 let, znan pa je kot radijska osebnost na radijski postaji WEDR iz Miamija in kot hip hop glasbenik. Glasbeno pot je pričel kot DJ hip hop skupine Terror squad. Tudi njegovo ime na začetku ni bilo nežno, Arab Attack, a se je po napadih 9/11 preimenoval v DJ Khaled. Med leti 2004 in 2006 je največ delal na produkciji kolegov iz hip hop scene, kot so Fabolous in Fat Joe, nakar se je posvetil solo karieri. Leta 2006 je izdal debutantski album Listennn... the Album, nato pa skoraj vsako leto novega. Leta 2009 je postal tudi predsednik Def Jam South založbe ter ustanovil We the Best Music Group, katere direktor je. Konec junija je izdal svoj deseti album z naslovom Grateful. Na albumu se pojavlja kopica znanih gostov: Justin Bieber, Chance the Rapper, Lil Wayne, Quavo, Drake, , Bryson Tiller, Nas, Nicki Minaj, Travis Scott, Beyoncé, Jay Z ter tudi Rihanna, ki gostuje na pesmi Wild thoughts. "Shining" je bil kot prvi singl z Khaledovega albuma Grateful izdan že februarja, drugi, prav tako izdan pred albumom, je bil ''I'm the one'', tretji pa je ''Wild Thoughts''. Pesem Wild thoughts poleg gostujočih vokalov Rihanne in Bryson Tillerja vsebuje tudi sempl, ki ga boste verjetno prepoznali, čeprav je star že 18 let. Gre seveda sempl iz pesmi Maria Maria Santane, ki je leta 99 preplavila radijske postaje in lestvice ter se na vrhu teh zadrževala skoraj pol leta. Pesem sta sproducirala Wyclef Jean in Jerry Duplessis, leta 2000 pa je pesem osvojila tudi Grammyja. Skupina Santana obstaja že več kot 50 let, od leta 66 in v času delovanja izdala množico vrhunskih stvaritev. V pol desetletja so se člani pogosto menjali in v skupini je tako sodelovalo že preko 60 različnih glasbenikov. No, lani pa se je ob 50 letih delovanja znova zbrala postava skupine, ki je delovala ob samem pričetku in jo sestavljajo : Carlos Santana (kitara vokali), Gregg Rolie (klaviature, glavni vokali), Neal Schon (kitara, vokali), Michael Carabello (percussion) in Michael Shrieve (bobni). Izdali so težko pričakovani album Santana IV, točno 45 let po zadnjem sodelovanju na izjemno uspešnem albumu Santana III iz leta 71. Idejo za ponovno združitev s Santano je sicer že par let prej podal Schon, Carlos Santana pa je je želel več in dobil idejo za Santana IV ter vpoklical kar celotno ekipo. O združitvi je rekel: ''Bilo je čarobno, nismo morali siliti vzdušja, bilo je neverjetno. Od tam smo morali najti ravnotežje pesmi in glasbene vložke, ki jih bodo ljudje takoj povezali z idejo Santane''. Prvi singl z albuma "Anywhere You Want to Go" lahko poslušamo na radjskih postajah že od lani.
Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes se posvetimo novi stvaritvi skupine Thievery corporation z naslovom Letter to the editor. Thievery Corporation prihajajo iz Washingtona, delujejo pa kot kolektiv, ki ga vodita Rob Garza in Eric Hilton, v njem pa sodelujejo po potrebi še Rob Myers, Loulou Ghelichkhani, Natalia Clavier, Frank 'Booty Lock' Mitchell, Mr. Lif, Jeff Franca in Ashish Vyas. Njihov stil je sestavljen iz elementov dub-a, acid jazz-a, reggae, klasične indijske, brazilske, elektronske glasbe in hip hopa. Z delovanjem so pričeli leta 95 v Wasingtonskem Eighteenth Street Lounge. Garzo in Hiltona, ki je delni lastnik Lounga, je povezovala ljubezen do klubskega življenja in glasbe, kot je jazz, dub in bossa nova. Zanimalo ju je, kako bi zvenel mix teh stilov in leto kasneje sta zagnala studio in Eighteenth Street Lounge Music založbo in pričela z delom. Že takoj sta s pritegnila zanimanje s prvima 12-inčnima stvaritvama: "Shaolin Satellite" ter "2001: a Spliff Odyssey". Sledil je še debutantski album Sounds from the Thievery Hi-Fi, s katerim sta se še bolj potrdila v očeh kritikov. V svojih intervjujih kot inspiracijo rada navajata ljubezen do Brazilske kulture in glasbe, še posebej Bossa Nova glasbeno strujo iz 60tih let. Nekatera njuna prva dela so prav tako posvetila klasikom tega stila kot sta Joao Gilberto in Tom Jobim. Izdala sta tudi kompilacijo "Sounds From The Verve Hi-Fi", ki je 'best of' varijanta glasbe Verve Records, ki vključuje jazz, bossa nova in latin jazz glasbo 60tih in 70tih let. Po 11 letih delovanja izdajajo že svoj 10ti album, The Temple of I & I, ki pa se tokrat obrača k Jamajki, kar se jasno sliši tudi v pesmi Letter to the editor. Kot pravi Hilton: ''je inovativnost, duša in moč jamajške glasbe konstanten vir kreativne mane za skupino'' Kot je zaznati tudi v Letter to the editor, so Thievery corporation močno politično naravnani, kot nenazadnje nakazujejo tudi naslovi njihovih albumov, kot naprimer Radio Retaliation in seveda mnogih pesmi. Menijo, da kot znani umetniki nimajo izgovora, da bi o nepravicah, vojnah, lakoti in drugih perečih vprašanjih ostali tiho. Če se vrnemo glasbi in namenu naše oddaje, so za svojo pesem Letter to the editor uporabili zelo zanimiv glasbeni element. Gre za poseben sempl, saj prihaja iz baze podatkov iz sintisajzra. Sintisajzer nosi ime VL-1 in je prvi Casiov instrument iz VL-Tone produkcije, zato je večkrat imenovan kar VL-Tone. Sicer je kombinacija kalkulatorja, monofoničnega sintisajzerja in sekvencerja, v prodajo pa je šel leta 79. bil je prvi komercialni sintisajzer, ki se je prodajal po ceni 70 dolarjev. Zaradi svoje cenene konstrukcije in nerealističnega, unikatnega low-fidelity zvoka ima med ljubitelji elektronske glasbe in širše poseben, če ne kultni status. Iz ritem sekcije VL-1, predvsem ritma Rock 1 ali Rock 2 in Piano zvoka je za svoje pesmi črpala nepregledna množica umetnikov. Verjetno najbolj znana uporaba je tista v pesmi Da Da Da skupine Trio. Podobno so se zadeve lotili tudi The Fall v pesmi "The Man Whose Head Expanded", v novejšem času ga je uporabila tudi Fergie v "Clumsy", pa Deee-Lite v "Who Was That", Lady Gaga v "Government Hooker", Panic! at the Disco v "Far Too Young to Die" in Robbie Williams v 'Rudebox' .
Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes se lotimo svežega hita z radijskih postaj, pesmi Bad Liar Selene Gomez. Selena je pravkar dopolnila 25 let, je pa že vrsto let zvezda zabavne industrije, predvsem na filmskih platnih, s tem da zadnjih par let svoje talente preizkuša tudi na glasbenem področju. Kariero je pričela v TV seriji Barney & Friends, igralsko kariero pa je nadgradila v seriji Disney Channel-a, Wizards of Waverly Place, kjer je imela glavno vlogo. Uspešnost serije ji je odprla vrata v svet filma in televizije in kasneje tudi do sveta glasbe preko televizijske mreže. Leta 2008 je podpisala pogodbo s Hollywood Records in ustanovila skupino Selena Gomez & the Scene s katero je že do leta 2011 sproducirala štiri opaznejše hite. Vse to je bilo povezano z njenim likom deklice, Selena pa je želela preskočiti na raven bolj odrasle ženske z vlogo v filmu Spring Breakers iz leta 2013 ter izdajo solo albuma Stars Dance istega leta. Album je bil dobro sprejet v ZDA, z njega pa prihaja tudi njen top 10 hit Come & Get It. Tudi naslednji album, Revival iz leta 2015, je bil uspešen in vsi trije prvi singli z albuma, "Good for You", "Same Old Love"in "Hands to Myself" so zasedli vrh Mainstream Top 40 chart v ZDA. S tem smo že pri njenem tretjem albumu, ki bo kmalu izdan, in pesmi Bad liar, ki album napoveduje kot prvi singl. Pesem že ima status hita, v naši oddaji pa se je znašla ker uporablja sempl. Preden se posvetimo izvoru sempla pa še nekaj o Seleni. Že od začetka kariere je sodelovala z vrsto humanitarnih organizacij in postala ambasadorka UNICEFa pri 17tih letih. Kot pevka je prodala že preko 7 milijonov albumov in 22 milijonov singlov. Z julijem 2017 je postala najbolj sledena oseba na svetu na instagramu, za svoje delo pa je prejela že množico nagrad tako na filmskem kot glasbenem področju. Če se vrnemo njenem novem hitu, Bad liar, ta sempla bas linijo pesmi "Psycho Killer"od Talking Heads iz leta 77. Pesem so napisali David Byrne, Chris Frantz in Tina Weymouth, katerim je Selena tudi priznala avtorstvo pri pesmi, David Byrne pa je njeno pesem tudi pohvalil. Pesem "Psycho Killer" so člani skupine najprej zaigrali še pod imenom The Artistic leta 74, leto kasneje že pod novim imenom, Talking heads, leta 77 pa je nastala pesem, ki jo poznamo z radijskih postaj in je izdana na albumu 77. Pri opombah na izdaji albuma Once in a Lifetime: The Best of Talking Heads iz leta 92, je Jerry Harrison napisal, da je izredno vesel, da verzija, ki so jo najprej posneli z Arthur Russell-om na čelu, ni ostala edina verzija. Pesem je postala skupinin podpisni hit. Zamišljena je bila kot balada z besedilom, ki predstavlja misli serijskega morilca. "Psycho Killer" pa je postala, po besedah AllMusic portala: funky new wave pesem s posebnim ritmom z eno bolj prepoznavnih bas linij v rock'n'roll glasbi. "Psycho Killer" je edina pesem z albuma 77 ki se je prebila med 100 najboljših na Billboard lestvicah, čeprav komercialno ni bila izredno uspešna. So pa jo kritiki uvrstili v The Rock and Roll Hall of Fame kot eno izmed pesmi, ki so izoblikovale Rock and Roll glasbo.
Pozdravljeni v oddaji Second hand. Avtorja pesmi v ozadju, Galway girl, smo letos že srečali, ko smo pod drobnogled vzeli njegov megahit Photograph. Gre seveda za Ed Sheeran-a, ki ima kar velike težave s sposojanjem tujih pesmi. Najbolj znan primer je vsekakor prej omenjeni primer pri pesmi Photograph, za katero je sicer izven sodišča poravnal odškodnino kar 20 milijonov dolarjev. Glede na časovno zaporedje izdaje pesmi in podobnost melodij, kritiki Sheeranu verjamejo, da je šlo za nenamerno plagiatorstvo, kjer pisec znano melodijo izpred par let zamenja za novo idejo, kot je bil primer tudi v pri Sam Smithu in Tom Petty-jevi pesmi I Won’t Back Down. Original uporabljen v Photograph, pesem Amazing je zapel X Factor zmagovalec Matt Cardle, ki je tudi prejel omenjen znesek. Druga Sheeranova pesem, ki pa je še na sodišču, je Thinking Out Loud, pa je verjetno podobno povezana z Marvin Gaye-jevo Let’s Get it On. V današnjem primeru je na srečo Sheeran uredil avtorske zadeve pred izdajo in dejansko pesem posnel s skupino, ki je ponudila pesem iz katere črpa. Pesem Galway girl je tretji hit z njegovega novega albuma %, izdana pa je seveda na St. Patrics-ov dan. Čeprav so pri založbi bili načeloma proti snemanju te mešanice popa in tradicionalne glasbe, je Sheeran vztrajal pri njej, kar se je na koncu izkazalo tudi za dobro komercialno potezo. Med drugim je tretja najbolj predvajana pesem z albuma na Spotify, z njo pa si je seveda Sheeran na Irskem močno dvignil popularnost s svojim izrazom ljubezni do Irske skozi pesem. Sheeran se je zavedal, da je Steve Earle posnel pesem z istim naslovom leta 2000 in da je priredba te pesmi v izvedbi Sharon Shannon and Mundy osem let kasneje prav tako bila velik hit. Zato in zaradi preteklih izkušenj z avtorskimi pravicami je najprej želel posneti pesem z drugim besedilom, a nikakor ni šlo. V intervjuju na BBC je v luči tega rekel, da je poanta tradicionalnih pesmi prav inspiriranje po zgodovini in da se s tem ne bo več obremenjeval. V pesmi je uporabil del pesmi Minute 5 skupine Beoga. Sheeran je pesem posnel skupaj s skupino in jih tudi uradno navedel kot avtorje. Glede besedila je sicer rekel, da se uvodno besedilo pesmi "She played the fiddle in an Irish band" nanaša na pevko Beoge Niamh Dunne, drugo pa da je izmišljeno. Tudi na koncertu v Dublinu je Sheeran del Steve Earlove pesmi in nato tudi svojo verzijo zapel z Beogo. Beoga so sicer Irska folk skupina, ki je pričela delovati leta 2002 v County Kerry, čeprav dejansko člani prihajajo iz County Antrim in County Londonderry. Njihov album iz leta 2007, Mischief, je bil izredno dobro sprejet in oklican za enega boljših folk albumov tega leta. Naslednji album, The incident iz leta 2010 je bil celo nominiran za Grammyja in jih je še bolj trdno zasidral v glasbeni sceni, skupino pa so opisovali kot ''najbolj vzmenirljivo tradicionalno skupino ki je to stoletje prišla iz Irske.''
Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes se lotimo glasbe, ki je ustvarjena za TV serijo. V ozadju poslušamo pesem KLF Build a fire, ki prihaja z njihovega legendarnega The white room albuma, ki jih je popeljal med zvezde. Z albuma prihaja kopica hitov, med drugimi tudi 3 a.m. eternal in What time is love, Build a fire pa je ena njihovih nežnejših pesmi. Morda ste že prepoznali vir iz katerega so črpali za to pesem. Gre seveda za glavno glasbeno temo legendarne TV serije Twin peaks. Prav glasba je po besedah kritikov tista zaradi katere je serija tako prepričljivo pričarala vsebino gledalcem, zanjo pa je odgovoren Angelo Badalamenti. Serija se je predvajala v letih 90 in 91, nakar so jo zaradi padca gledanosti ukinili in je tako doživela le dve sezoni. Kljub temu je na svet filma in TV industrije pustila globok pečat, enako pa velja tudi za njeno zapuščino v glasbenem svetu. Kot smo že slišali v primeru KLF, so mnogi elektronski artisti črpali elemente glavne teme za svoje produkcije, podobno pa je bilo z ostalimi pesmimi iz serije. Ena bolj znanih tem serije je tema Laure Palmer, ki je včasih gledalcem celo bolj znana kot glavna tema serije. Tudi njo so radi semplali, enem elektronskem glasbeniku pa je njena melodija prišla še posebej prav. Gre za Moby-ja, ki je svoj prvi velik hit, Go, v veliki meri zgradil okoli melodije te teme, kot lahko slišimo tudi sami. Moby je sicer pesem Go naredil kot B-side drugi pesmi in zanjo mislil, da je zelo površna in ji ni pripisoval možnosti za uspeh, a prav z njo se je Moby-ju odprla pot do založbe in nadaljnje slave. Če ste morda zamudili novico, se je po 25 letih maja letos na TV zaslone serija Twin peaks vrnila s tretjo sezono, glasbo zanjo pa je znova spisal Angelo Badalamenti. Moderni producenti že tipajo za melodijami in zagotovo bo na podlagi nove glasbe nastal še kakšen moderen hit. Angelo Badalamenti, ki je letos dopolnil 80 let, je Ameriški skladatelj, ki je najbolj znan prav po sodelovanju z David Lynch-em, predvsem po skladbah za Blue Velvet, Twin Peaks, The Straight Story in Mulholland Drive. Sodelovanje z Lynch-em se je pričelo na Blue Velvet, kamor je bil Angelo najprej vpoklican, da pomaga Isabelli Rossellini pri petju pesmi Blue Velvet. Ko je ta ideja padla v vodo sta Angelo in David združila Angelovo glasbo in Davidovo besedilo ter sproducirala "Mysteries of Love", kar je bil začetek zelo uspešnega nadaljnjega sodelovanja. Za glasbo za Twin peaks je Angelo leta 90 prejel tudi Grammy-ja, poleg tega pa še mnoge nagrade za življenjsko delo. Angelo je sodeloval tudi z kopico glasbenikov, kot so Perrey and Kingsley, Pet Shop Boys, Orbital, metal skupino Anthrax, pa tudi Marianne Faithfull in skupino James.
Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes se posvetimo pesmi, ki je stara že 40 let, vedno znova pa jo raperji uporabljajo za svoje moderne produkcije. Najbolj popularen vir semplanja je prav začetek pesmi, ki smo ga slišali, iz njega pa je črpala nepregledna kopica raperjev, med drugim tudi Dr. dre in Mary J Blige. Drug vir semplov je pa vokalni del, ki ga slišimo sedaj. Pesem, ki jo je napisal Roy Ayers in nosi naslov Everybody Loves The Sunshine je sepmlana v več kot 100 uspešnih hip hop pesmih. Roy Ayers, rojen leta 40, je Ameriški funk, soul in jazz skladatelj in glasbenik. V 70tih je veljal za enega pionirjev jazz-funka in je glavna figura v razvoju acid jazz gibanja, ki v jazz vključuje hip hop in funk. Na podlagi svojega dela ga mnogi imenujejo 'boter neo-soul-a'. Poleg pesmi v ozadju Everybody Loves The Sunshine je najbolj znan še po hitu Searchin ter po dejstvu, da ga hip hop artisti izjemno radi semplajo. Ayers, ki se je rodil v Los Angelesu se je rodil v glasbeno družino, tako da je že s petimi leti v dar dobil vibrafon in se začel piliti v ustvarjanju glasbe. Živel je v centru dogajanja Vzhodno-Kalifornijske črnske glasbene scene, kjer je živelo in igralo mnogo znanih imen. Obiskoval je Thomas Jefferson High School, ki je sproducirala veliko uspešnih glasbenikov, tako da vprašanja o glasbeni karieri nikoli ni bilo. Pričela se je s sodelovanjem z jazz flavtistom Herbie Man-om leta 66, leta 70 pa je ustanovil svojo skupino Roy Ayers Ubiquity. Leta 73 je sodeloval na uspešnem in visoko cenjenem soundtracku za film Coffy, po tem pa se je podal tudi v RNB vode. Kmalu je sledil hit Everybody Loves the Sunshine, leto kasneje pa še njegov največji, Running Away. Sledili so novi albumi, hiti sodelovanje s Fela Kuti, Sylvio Striplin, Erykah Badu in drugimi. Za svoje delo je prejel kopico nagrad za življenjsko delo, o njem je posnet tudi dokumentarec, mnogi pa ga navajajo kot glavno inspiracijo za svojo glasbo, kot na primer Pharrell Williams. Ayers je znan kot glavni promotor pozitivne glasbe 70-tih, in sam pravi, da je rad srečen ves čas in da to rad prenaša naprej. Glasbeniki, ki so z njim sodelovali, pravijo, da je vedno razvijal in pisal pesmi intuitivno, brez zapiskov ali not, vedno iz srca. Njegova mantra je bila: glasba je sporočilo in sporočilo je glasba. Podobno je nastala tudi 40 let stara pesem v ozadju, Everybody Loves the Sunshine, ki jo je sestavil na poti v Hendrixov studio, kjer je snemal. Bil je vroč dan in besedilo se je pojavilo samo, do studia je imel v glavi že melodijo, ponoči pa je bila pesem že posneta. Ko jo je pohvalil še Stevie Wonder, s katerim se je takrat družil, je vedel, da se bo pesem dotaknila ljudi in se tudi je. Zanj je pomenila prvi velik hit, z njo pa se povezujejo raperji še danes in iz nje črpajo semple za svoje pesmi. Roy Ayers Everybody Loves the Sunshine še vedno zapoje kot zadnjo na koncertu. Če bi jo radi slišali v živo, Roy poleti koncertira po Europi, 26 in 27 julija celo čisto blizu, na Obonjanu in v Tisnem na Hrvaškem.
Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes se lotimo ene bolj vplivnih oseb na svetu, Kanye West-a, ki junija praznuje 40 let. Kanye Omari West je Ameriški raper, pisec, producent, dizajner in poslovnež. Rojen je v atlanti, odraščal pa v Chicagu. Kmalu je zaradi glasbe zapustil šolo in postal znan producent za Roc-A-Fella Records, kadar je produciral glasbo za glasbenike kot so Jay-Z in Alicia Keys. Lotil se je še solo kariere in leta 2004 izdal album The College Dropout, s katerim je takol požel uspehe. Na osnovi tega je ustanovil založbo label GOOD Music ter se lotil raziskovanja različnih žanrov in stilov glasbe. Na osnovi tega so nastali še albumi Late Registration (2005), Graduation (2007), ter 808s & Heartbreak (2008). leta 2010 je izdal še peti album My Beautiful Dark Twisted Fantasy ter naslednje leto še skupni album z Jay-Z-jem, Watch the Throne. 2013 je izšel še njegov vsebinsko grob in osoren album Yeezus, lani pa še album The Life of Pablo. West je poleg svoje glasbene poti znan tudi kot kontroverzna javna oseba, katere izjave in nastopi na dogodkih in socialnih medijih so mnogo krat izzvali nemalo ogorčenja. Najbolj znana sta primera njegovega blatenja predsednika ZDA George W. Bush-a in prekinitev nastopa pevke Taylor Swift na MTV Video Music Awards leta 2009. Kot dizajner je sodeloval z Nike, Louis Vuitton in A.P.C., tako na področju obutve kot oblačil, najbolj uspešno sodelovanje pa je imel z Adidasom za kolekcijo YEEZY leta 2013. Če se vrnemo glasbi, je West eden najbolj priznanih in prodajanih glasbenikov 21 stoletja, prodal pa je preko 32 milijonov albumov in 100 milijonov digitalnih posnetkov. Z 21 prejetimi Grammy-ji je najbolj uspešen moderen glasbenik na tem področju in med najuspešnejšimi glasbeniki vseh časov. Kar trije njegovi albumi so se znašli na lestvici Rolling stones Magazine-ovi lestvici "500 Greatest Albums of All Time" . Time pa ga je leta 2005 in 2015 uvrstil na svojo lestvico 100 najvplivnejših ljudi na svetu. Čeprav Kanye pri nas nima takšnega statusa, po radijskih postajah pogosto odmevajo njegove pesmi. Ena takšnih je tudi Gold digger, ki jo poslušamo v ozadju. Kot se za uspešnega raperja spodobi, Kanye za svoje pesmi sempla in tako je tudi v tem primeru. Pesem Gold digger vsebuje semple več pesmi, najpomembnejša med njimi pa je Ray Charlsova I got a woman iz katere jhe črpal osnovo za svojo pesem. I got a woman je Ray Charles napisal in izdal leta 54, skupaj s pesmijo "Come Back Baby", ki je bila njen B-side. Obe se kasneje pojavljata tudi na albumu Ray Charles. Pesem se naslanja na pesem "It Must Be Jesus" od the Southern Tones, katero je Charles slišal po radiu ko se je istega leta vozil na turneji. Skupaj s članom skupine Renald Richard-om sta spisala predelavo, ki je vsebovala gospel pridih in jazzovske rhythm and blues elemente. Pesem je postala prototip za kasnejšo oznako stila ''soul music'', ki se je formiral po Charlsovi pesmi "What'd I Say" pet let kasneje. Ray Charlesovo Pesem I got a woman je prirejala nepregledna množica glasbenikov, med njimi tudi Beatles in v moderni produkciji še Kanye West, ki praznuje 40 let.
Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes se posvetimo pesmi Say something loving, ki jo lahko poslušate po radijskih postajah v teh vročih dneh. Pesem izvaja skupina The XX, Britanska indie zasedba, ki je nastala leta 2005 v Londonu, njeni trenutni člani pa so Romy Madley Croft, Oliver Sim in Jamie Smith, ki ga poznamo tudi pod imenom Jamie XX, od koder tudi ime skupine. Znani so po svojem minimalističnem zvoku, ki združuje indie pop, elektroniko, pop, rock in vokalne vložke Crofta in Sima. Skupina je nastala po srečanju Crofta in Sima v času študija na Elliott School, nakar sta se jima pridružila še Smith in Baria Qureshi. Z objavami na Myspace-u so pritegnili pozornost založbe Young Turks in leta 2009 izdali prvi album, XX, ki je bil takojšnja uspešnica in jim prislužil kup nagrad, med njimi tudi Mercury Prize. Leta 2012 je skupino zapustilla Qureshi, preostali člani so izdali še drug album, Coexist, ki je bil prav tako uspešen. Po štirih letih premora, med katerimi je leta 2015 nastal tudi Smithov solo album In Colour, so letos izdali še tretjega, I see you, ki prav tako kaže vse znake izrednega uspeha. Glasbeniki za album pravijo, da ima bolj pozitiven in odprt koncept kot pretekla. Prvi singl, On hold je izšel že lani, Say something loving pa prihaja kot drugi singl z albuma. Že On hold je vseboval sempl, enako pa velja tudi za Say Something loving. Say Something loving vsebuje sempl iz pesmi Do you feel it? dua The Alessi brothers. Duo sestavljata dvojčka Bill in Bob Alessi, prihajata iz ZDA, znana pa sta po dveh hitih, Oh Lori iz leta 77 in Savin' the Day iz leta 84. Ta dva hita sta bila dovolj, da sta prodala preko 8 milijonov albumov in koncertirala z Andy Gibb na njegovi Shadow Dancing tour. Sodelovala sta tudi z Art Garfunklom na albumu Fate for Breakfast, večinoma kot backvokalista, podobno pa tudi z deborah Gibson na njenem M.Y.O.B. albumu. Njun največji hit Saving the day je bil napisan za film Ghostbusters, uporabljen pa je tudi pri animirani verziji tega iz leta 86. Alessi brothers sta kasneje bila zelo uspešna v komercialnih vodah in producirata đingle in reklame v ZDA, predvsem v sodelovanju z David Lucas-om. Po letu 2000 sta se vrnila k glasbi in koncertiranju ter izdala dva albuma pod imenom Alessi ter kot del skupine Barnaby Bye.
Pozdravljeni v oddaji Second hand. Današnja pesem nosi naslov Shining, izvaja jo DJ Khaled, ki je morda v Europi manj znan, a v ZDA, zibelki rapa, je velika zvezda. Khaled Mohamed Khaled je star 41 let, znan pa je kot radijska osebnost na radijski postaji WEDR iz Miamija in kot hip hop glasbenik. Glasbeno pot je pričel kot DJ hip hop skupine Terror squad. Tudi njegovo ime na začetku ni bilo nežno, Arab Attack, a se je po napadih 9/11 preimenoval v DJ Khaled. Med leti 2004 in 2006 je največ delal na produkciji kolegov iz hip hop scene, kot so Fabolous in Fat Joe, nakar se je posvetil solo karieri. Leta 2006 je izdal debutantski album Listennn... the Album, nato pa skoraj vsako leto novega. Leta 2009 je postal tudi predsednik Def Jam South založbe ter ustanovil We the Best Music Group, katere direktor je. Za petek, 23. 6., je napovedana izdaja njegovega desetega albuma z naslovom Grateful. Na albumu se pojavlja kopica znanih gostov: Justin Bieber, Chance the Rapper, Lil Wayne, Quavo, Drake, Rihanna, Bryson Tiller, Nas, Nicki Minaj, Travis Scott ter tudi Beyoncé in Jay Z, ki ju zasledimo v pesmi Shining. "Shining" je prva pesem z Khaledovega albuma Grateful, ki jo je izdal že februarja, poleg gostujočih vokalov pa vsebuje tudi sempl pesmi Dionne iz leta 2013, ki jo je izdal Osunlade. Osunlade je že skoraj 50 let star Ameriški glasbenik in producent. Rojen je v Missiuri-ju, znan pa je po svojem producentskem delu za Sesame Street v poznih 80tih in ranih 90tih. Kasneje se je preselil v LA, kjer je sodeloval z Patti Labelle in Freddie Jackson-om. Kmalu se je preselil v New York zaradi želje po ustvarjanju lastne glasbe in ustanovil založbo Yoruba Records. Do danes je sodeloval še z glasbeniki kot so Roy Ayers, Nkemdi, Salif Keita in Cesária Évora, izdal pa je kar štirinajst albumov, katere kritiki praviloma ocenjujejo z najvišjimi ocenami. Je duhovnik Yoruba afriške vere Ifa, kar se močno odraža tudi v njegovi glasbi, imenu založbe in izgledu albumov. Pesem Dionne se ne pojavlja na katerem od albumov temveč je izdana kot samostojni singl, zanimivo, tudi sama pa vsebuje sempl, in sicer iz pesmi "Walk the Way You Talk" od Dionne Warwick, kar pojasni naslov pesmi.
Pozdravljeni v oddaji Second hand. Ostajamo pri elektro produkcijah, ki vas bodo razvajale čez poletje. Današnja je neke vrste priredba, zato ste morda melodijo prepoznali v nekem skrivnem arhivu vašega spomina. Konec leta sta namreč duo producentov Steven Lee in Carl Kennedy pod imenom Just Us izdala neuraden remix znane pesmi iz 80tih, Cloudbusting, z naslovom 'Everytime It Rains'. Pete Tong je bil nad remixom navdušen in ga je takoj vključil v svoj mix, a avtorica pesmi ni bila tako navdušena, zato remix nikoli ni dobil uradnega statusa. Duo je odreagiral tako, da je uredil pravice z založbo, originalni vokal avtorice zamenjal z vokalom druge pevke s podobnim vokalom, Lucy Pullin, in ga izdal pod imenom Cloudbusting. To je tudi verzija, ki jo boste poslušali na radiih in plesiščih. To je prva njuna produkcija, pred tem pa sta leta bila aktivna kot DJ-ja po klubih po vsem svetu. Z idejo produciranja sta se pričela poigravati med nastopi na Ibizi. Takrat sta naredila tudi prvo verzijo remixa, torej 'Everytime It Rains', ki jo je Tong takoj vključil v živ dogodek Radia 1 v Ushuaia-i. Odzivi so bili odlični, zanjo sta si prislužila naziv Hottest Record pri 'The World from Annie Mac', Danny Howard-ovo oznako 'Future Anthem', in na Radio 1 Dance Chart številko 1, pa čeprav sploh nista imela podpore založbe. Sledilo je pogosto predvajanje po drugih kanalih in radiih in tako je pesem postala globalni hit. "Cloudbusting" v originalu je pesem Britanske pevke Kate Bush. Je druga pesem z njenega zelo uspešnega albuma Hounds of Love iz leta 85, je pa dosegla le 20 mesto na lestvicah. So pa kritiki, predvsem v retrospektivi pesem hvalili, predvsem zaradi hipnotičnih mantričnih efektov. Kate Bush je rojena leta 58, pričela pa je z glasbeno kariero pri svojih nepolnih dvajsetih letih, ko je zasedla sam vrh britanskih lestvic s hitom Wuthering Heights. S tem je postala prva pevka, ki je dosegla ta uspeh s pesmijo, ki jo je napisala sama. Tu se ni ustavila in nanizala je še 25 pesmi, ki so se uvrstile med 40 najboljših, med njimi najdemo pa tudi top hite: The Man with the Child in His Eyes", "Babooshka", "Running Up That Hill", "Don't Give Up" in "King of the Mountain" Kate Bush je znana po svojem nenavadnem eksperimentalnem stilu in teatralnih nastopih. Prejela je nominacije za množico nagrad, a je od njih osvojila le eno, Brit Award for Best British Female Artist leta 87. Trikrat je bila nominirana tudi za Grammyja, je pa prejela Ivor Novello Award za izreden pridonos britanski glasbi. Prav tako je dobila plemiški naziv in je navedena kot inspiracija pri mnogih kasnejših umetnikih. Današnji primer sicer ni prvi primer črpanja iz pesmi Cloudbusting za moderni hit, Utah Saints so semplali besedilo pesmi: "I just know that something good is going to happen" za njihov hit "Something Good", ki se je povzpel do 4 mesta na Britanskih lestvicah. Prav tako so pesem radi prirejali, Italijanska metal skupina Novembre, Ameriška rock skupina The Twilight Singers, pa tudi pevka Charlotte Martin, škotska pop skupina Swimmer One, pa Britanska punk zasedba P.A.I.N., pevki Neil Halstead in Gemma Hayes ter Kanadski alternative rock pevec Matthew Good. Kot je razvidno iz spiska, so se v pesmi našli mnogi artisti in to prav iz vseh glasbenih žanrov.
Pozdravljeni v oddaji Second hand. Ostajamo pri svežih hitih, ki vas bodo spremljali na plesiščih to poletje. Eden njih je prvi material, ki ga je po štirih letih premora izdal Fatboy Slim. Gre za pesem Where U iz, ki jo je izdal na lastni založbi Southern Fried Records. Očitno bo 2017 za Fatboy Slima divje leto, saj je napovedal že turnejo, ki vključuje nastope na Parklife, Melt Festival, Reading in Leeds ter na svoji Ibiza rezidenci Amnesia. Fatboy slim, oziroma Norman Cook, rojen Quentin Leo Cook, je sicer ustvaril ogromno hitov moderne big beat, funk in elektronske produkcije, med njimi pa lahko izpostavimo "The Rockafeller Skank"; "Praise You"; "Right Here, Right Now"; "Weapon of Choice"; in "Wonderful Night", med albumi pa njegov You've come a long way baby iz leta 98. O Fatboy Slimu v tej oddaji izpostavimo še njegovo raznovrstnost in pojavljanje pod množico psevdonimi. Večina vas verjetno ve, da je ista oseba – Norman Cook - tudi house producent znan kot Pizzaman. Nekateri veste tudi, da je ista oseba tudi glavni akter skupine Freak Power, ki je zaslovela po pesmi iz Levisove reklame – Turn on tune in cope out. A tu se stvar ne konča. Norman je deloval in še deluje pod vsaj 30 različnimi psevdonimi oziroma skupinami. Med njimi omenimo še tiste, ki jih bomo verjetno še srečali – Beats inetrnational in Mighty dub katz in par bolj znanih – Housemartins, Feelgood factor in Son of willmot. Ker ga bomo zagotovo še srečali in o njem že marsikaj vemo, se raje posvetimo semplu, ki ga je tokrat uporabil za svoj nov hit, kar je tudi v njegovi navadi. Sempl za novo stvaritev Fatboy Slima Where U iz prihaja iz pesmi I'll Keep a Light in My Window projekta NYCC ali daljše The New York Community Choir. The New York Community Choir so z delom pričeli v ranih 70-tih kot stranski projekt Isaac Douglas Singers, ki je v začetku vseboval preko 100 pevcev pod vodstvom Benny Diggs. Kot gospel skupina so razvili slog, ki je vseboval še elemente R&B, soul, in pop glasbe ter jim dodajal spiritualno dimenzijo. S svojimi izdelki so poskrbeli za most med sobotnim večerom in nedeljskim jutrom. To ni bila ravno novost v tem času, saj je temelje položil že Sam Cooke v 60tih, ko je zapustil Soul Stirrers, The Edwin Hawkins Singers so imeli velik hit "Oh Happy Day" leta 69, veliki Staple Singers pa so prav tako že bili aktivni. Nase so NYCC opozorili, ko so sodelovali na znanem albumu The Truth Is on Its Way iz leta 71, ki ga je ustvaril pesnik Nikki Giovanni. Leta 77 jih je k sebi vzela založba RCA, zreducirali so število pevcev na 15 in izdali prvi album. Album je takoj postregel s plesnim hitom "Express Yourself", gospel pesmijo z disco in dancefloor elementi. Drugi album, Make Every Day Count, ki ga je prav tako sproduciral Warren Schatz, je vseboval le še 10 pevcev, a zato kopico vrhunskih session glasbenikov. Izšel je že naslednje leto, ponudil istoimenski hit in postal eden legendarnih RNB albumov. Na založbi Real Gone je v začetku 2014 izdan ponatis albuma z dvema remixoma, tudi njihovega hita "Make Every Day Count". Drug hit je bila odlična priredba pesmi "I'll Keep My Light in My Window," ki jo originalno izvaja duo Caston & Majors iz Motown Records. Prav to je pesem, ki jo je za letošnji povratek na sceno uporabil Fatboy Slim v pesmi Where U iz.
Pozdravljeni v oddaji Second hand. Ko smo se nekaj oddaj posvečali obletnicam preteklih dogodkov, se sedaj posvetimo svežim hitom. Poletje prihaja in na plažah in radijskih postajah se bodo pričele pojavljati mehke house produkcije, med katerimi je tudi pesem v ozadju "You Don't Know Me" angleškega DJ-ja in producenta Jax Jones-a, kateremu je vokale posodila Raye. Pesem je izdana decembra 2016 in je takoj zasedla številko 2 na UK lestvicah. Do poletja bo ravno prav uveljavljen hit, da bo stalnica na plesiščih. Jax Jones ali uradno Timucin Fabian Kwong Wah Aluo bo julija praznoval 30 let, njegova do sedaj največja uspešnica pa je nastala v sodelovanju z Duke Dumontom in njegovi "I Got U" leta 2014, ki je zasedla sam vrh britanskih lestvic. Jax je sin dveh učiteljev, v mladosti je igral kitaro, odraščal pa je v multietnični soseski iz katere črpa vplive za svojo glasbo. Očim, po poreklu iz Nigerije, ga je v mladosti spoznal z afrobeat-om preko Fela Kuti in hip hopom preko Biggie Smalls-a. Producenti kot so Neptunes, Timbaland in Rodney Jerkins so ga navdušili še za ritme. To je bilo dovolj, da se je navdušil nad ustvarjanjem glasbe in kljub nasprotovanju staršev, ki bi ga raje videli na Oxfordski univerzi, se je posvetil temu. Sledile so lokalne produkcije in nastopi ter srečanje z Dumontom, ki mu je odprlo vrata na veliko sceno. Za svoj prvi solo hit "You Don't Know Me", pa si je Jax sposojal. "You Don't Know Me" sempla bas linijo hita "Body Language" iz leta 2005, pod katerega se podpisujejo M.A.N.D.Y. in Booka Shade. Booka Shade sta nemški house duo, Walter Merziger in Arno Kammermeier, znana kot veterana Frankfurtske elektronske scene. Izdala sta že 5 albumov in mix album za DJ Kicks. Najprej sta delal pod imenom Planet Claire, nakar je sledilo sodelovanje z DJ T in s prijateljema Patrick Bodmer-jem in Philipp Jung-om aka M.A.N.D.Y. so ustanovili založbo Get Physical. Založba je hitro rastla in postala zelo uspešna in priznana. Leta 2004 sta Booka shade izdala prvi album Memento seveda na založbi Get Physical. Sledilo je še sodelovanje s prijateljem M.A.N.D.Y. in nastal je njihov največji hit "Body Language''. Pesem si je prislužila naziv "Ibiza Track of the Season", založba pa nagrado ‘Label Of The Year” s strani DJ Magazine-a. Sledil je še drug hit Mandarine Girl in njun status na elektronski sceni je bil zasidran. Sledili so še drugi albumi, hiti in nagrade.
Pozdravljeni v oddaji Second hand. Prejšnji teden smo pri osvežitvi spomina na Hendrixov album Are you experienced, ki je praznoval 50 let od izdaje, napovedali da se bomo lotili hip hop skupine Beastie Boys. Že iz uvodnega dela pesmi Jimmy James je povezava jasna. Beastie Boys si že v osnovi radi sposojajo iz drugih pesmi, enako pa velja za pesem Jimmy James, pri kateri so si ogromno materiala sposodili prav od Hendrixa. Jimmy James je prva pesem na albumu Check Your Head, ki ravno v tem času praznuje 25 letnico izdaje. Je tretji album skupine, katerega izdajaj je bila v hip hop svetu težko pričakovana. Beastie Boys so namreč celotno glasbeno sceno najprej presenetili z izhodom iz punk scene v rap vode, pri čemer jim je uspel nepričakovan uspeh. Album Licensed to Ill iz leta 86 je na krilih hitov Right to party in No sleep to Brooklyn postal najbolje prodajani rap album 80tih in prvi rap album ki je zasedel vrhove lestvic. Ob uspehu tega naj bi Rolling Stone Magazine izdal tudi številko z legendarno naslovnico "Three Idiots Create a Masterpiece", kar pa ne bo držalo, čeprav najdete ta podatek na wikipediji in ostalih portalih, ki povzemajo. Dejansko je šlo za prav tako pomemben magazin Village Voice in naslov "Three jerks make a Masterpiece". Kakorkoli, naslov je dovolj zgovoren in vsi so čakali na nov album s predvidevanjem, da jim podobnega presenečenja in uspeha ne bo uspelo ponoviti. Naslednji album je izšel leta 88 in je popolnoma drugačen, a vseeno izjemen. Poul's boutique je 'masterpiece' zaradi neverjetne baze semplov ion njihove uporabe ter je paru znova dodal nekaj novega. Tretji album je tako bil kot škatla presenečenja, za katero so upali, da bo znova ponudila kaj neverjetnega. In je. Leta 92, s sedaj že tretjim producentom, Mariom Caldato Jr.-jem. Med drugimi novostmi vključuje tudi instrumentalne prispevke vseh treh Beastie Boy-ev, saj nastopajo: Adam ''Ad-rock'' Horovitz na kitari, Adam ''MCA'' Yauch na bas kitari in Mike ''Mike-D'' Diamond na bobnih, kar je tudi razlog fotografije z naslovnice albuma. Check Your Head se obrača nazaj k punk izvoru, črpa pa tudi iz funka, rocka in bluesa. Poleg Caldata se je na albumu pridružil še klaviaturist Money Mark, katerega prispevek ni zanemarljiv. Kritiki so bili navdušeni nad večplastnostjo in mešanico žanrov, prav tako pa poslušalci in album je dosegel tudi velike komercialne uspehe. Za mešanico ponujenega na albumu ima seveda velike zasluge producent in baza semplov, ki je bila uporabljena. Črpali so prav iz vsega mogočega in pesem v ozadju je dober primer koncepta albuma. Zanjo je bilo uporabljenih vsaj 11 semplov. "Jimmy James" je dejansko poklon Jimiju Hendrixu s strani Adam ''MCA'' Yauch-a, ki je preminil maja pred petimi leti. Pesem je MCA najprej sproduciral kot instrumental, to verzijo najdemo pod imenom 'the original original version', vokale so dodali naknadno. Bestie Boys so šele po dolgotrajnih pogajanjih s Hendrixovimi nasledniki dobili dovoljenje za uporabo vseh želenih semplov, zato najdemo več različic te pesmi, ki so nastajale kot improvizacija med pogajanji. Pa poglejmo semple, najprej tiste, ki niso od Hendrixa: Za začetek pesmi je uporabljen sempl iz pesmi "Surrender" v živo od skupine Cheap Trick. Za bobne in nekaj efektov poskrbi sempl iz pesmi "I'm Chief Kamanawanalea" od The Turtles. Del besedila so prispevali Mantronix s semplom iz pesmi "Fresh Is the Word". Nekaj besedila je počrpanega iz pesmi 'Beat Bop' od Rammelzee and K-Rob. Najdemo tudi sempl iz pesmi 'Rockin' It' od The Fearless Four. In končno pridemo do semplov iz Hendrixovih pesmi: Iz pesmi "Foxy Lady" … "Still Raining, Still Dreaming". … Voodoo Child (Slight Return) … EXP … Third Stone From the Sun … Are You Experienced? In verjetno najbolj pomembne "Happy Birthday", ki jo je Jimi Hendrix izvajal s Curtis Knight-om. Ob Hendrixovi pesmi Happy Birthday se poslovimo od Beastie Boy-a, Adam ''MCA'' Yauch-a, ki je preminil pred petimi leti in bi sicer ta čas rojstni dan praznoval. MCA je z ostalimi Beastie Boys-i pred 25 leti poskrbel za nastanek enega izmed njihovih legendarnih rap albumov Check your head.
Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes se posvečamo enemu najpomembnejših albumov v zgodovini glasbe, ki letos praznuje 50 letnico izdaje, Are you experienced Jimi Hendrixa. Da najprej odpravimo morebitne nesporazume glede pesmi, ki jih bomo predstavili v oddaji, omenimo, da je album od nastanka leta 67 izdan v šestih različnih verzijah in morda na vašem albumu katere od pesmi ni. Ena takšnih je na primer tudi Purple haze, ki se pojavi na Ameriški izdaji, ne pa tudi na mednarodni. Pesem je imela velik vpliv na nadaljnje glasbenike, kar se vidi tudi iz dejstva, da jo je semplalo preko 20 glasbenikov priredilo pa več kot 35. Od leta 97 je sicer na trgu poenotena izdaja, ki vključuje vseh 17 pesmi, ki se pojavljajo na različnih verzijah. Kritiki složno ocenjujejo, da gre za enega najpomembnejših albumov v zgodovini Rock'n'rolla in enega najpomembnejših v glasbeni zgodovini sploh. Tudi poslušalci so bili enakega mnenja, saj je album že v sedmih mescih od izdaje dosegel naklado 1 milijona. Are You Experienced je tudi prvi album s strani Jimija in njegove skupine, kar njegov dosežek še toliko poveča. Pred tem se je Jimi komajda preživljal z igranjem kitare kot pomožni kitarist v RNB krogih. Njegov talent je prepoznal Chas Chandler, ki je zapuščal The Animals, in se pričel ukvarjati s menadžerstvom glasbenikov. Jimija je peljal v London in okoli njega nabral glasbenike, ki bi omogočili razvoj kitaristovega talenta. Ko jih je oktobra zavrnila založba Decca, so podpisali z založbo Track, ki sta jo zagnala bivša menedžerja od The Who. Z albuma Are You Experienced prihajajo same legendarne pesmi, ki so bile tudi veliki komercialni hiti: "Purple Haze", "Hey Joe", "Foxy Lady" in "The Wind Cries Mary". Ena od teh na albumu izstopa kot edina priredba, Hey Joe. Hey Joe je priredba istoimenske pesmi, ki jo je leta 66 izdal Tim Rose. Od najbolj znanih Hendrixovih pesmi nam je ostala še Foxy Lady, ki jo je Jimi tudi zelo rad vključeval v koncerte skozi celotno kariero. Kritik Thomas Ward je izjavil, da če bi morali izbrati eno pesem, ki bi predstavila Hendrixa v celoti, bi bila temu najbliže prav Foxy Lady. Kot pri drugih njegovih pesmih, so tudi Foxy Lady radi prirejali in tudi semplali, oboje v več kot 20 primerih. Hendrixa so radi semplali tudi Beastie Boys, katerim se posvetimo naslednji teden.
Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes jo posvečamo 30 letnici kariere enega pomembnejših DJ-jev hip hop scene, DJ Jazzy Jeff-a oziroma Jeffrey Allen Townes-a. Za šalo lahko zatrdimo, da gre za najljubšega DJ-ja vašega najljubšega DJ-ja, DJ Jazzy Jeff-a, ki je med drugim tudi zaslužen za iznajdbo stila skrečanja pod imenom Transforming. Leto 87 je tudi sicer bilo za hip hop sceno zelo eksplozivno leto. Zaznamovale so ga izdaje debutantskih albumov kasnejših legend kot so Public Enemy, Boogie Down Productions, Eric B. & Rakim, Ice-T, N.W.A in Heavy D & the Boyz, nekateri pa so že bili na poti k zvezdniškem statusu, na primer Beastie Boys, Run-DMC in LL Cool J. Istega leta je spomladi sceno zaznamoval malo manj dramatičen prihod hip hop dua, ki pa je s časom postal močno gibalo znotraj in širše kot samo v hip hop sceni. Pred 30timi leti sta namreč pričela svoj ''rock the house'' pohod pričela DJ Jazzy Jeff & the Fresh Prince. Za uspeh skupine je imel na začetku zasluge prav DJ Jazzy Jeff, čeprav je kasneje usoda hotela, da je druga polovica dua, Will Smith, postal eden najpopularnejših mož na svetu. Jazzy Jeff je za njuno produkcijo rad črpal iz tujih stvaritev. Tudi pri eni njunih prvih pesmi, ki je posvečena prav njemu, The magnificent Jezzy Jeff, ni kaj drugače. Sposodil si je bobnarski break iz tudi sicer zelo popularne pesmi za semplanje, Herman Kelly-jeve Dance to the drummer's beat. Z Willom sta ustvarila še kopico hitov kot so: "Boom! Shake the Room", "Men in Black", "Girls Ain't Nothing But Trouble'', "I Think I Can Beat Mike Tyson", "Ring My Bell", "The Fresh Prince of Bel-Air" (Theme), "Parents Just Don't Understand" in Summertime. Za produkcijo Summertine je seveda Jazzy Jeff uporabil sempl. Sempl prihaja iz pesmi Summer madness in je delo skupine Kool and the gang, ki so se originalno imenovali the Jazziacs, kar je slišno tudi iz pesmi. Če se vrnemo Jazzy Jeff-u, je ta ustvarjal tudi sam, in v sklopu tega izdal 15 albumov in mixtape-ov, ki pa so svoje mesto našli na manj komercialnih policah prodajaln. Med njimi sta največ pozornosti kritikov požela albuma The magnificent iz leta 2002 in The return of the Magnificent iz leta 2007, ki sta vredna poslušanja. Omenimo še, da se Jeff še vedno zelo posveča svoji založbi A touch of jazz in producira in promovira nove glasbenike kot so Dayne Jordan in Ayah. Njegov studio pa je verjetno najbolj znan po tem da nas je opozoril na Ms. Jill Scott, izredno zanimivo pevko, ki je pod njegovim okriljem leta 2000 izdala debutantski album Who is Jill Scott? Words and Sounds Vol 1’. Jeffova potovanja po svetu in žeja po novih glasbenih dogodivščinah je skupaj z njegovim fenomenalnim naborom talentov v produkcijski ekipi založbe rodila skupnost The PlayList, ki jo Jeff vodi. To nas pripelje tudi do njegovega zadnjega projekta, ki se nanaša na leto 2017. Letos je v sklopu PlayList Retreat sessions skompletiral cel album. Tega zaznamuje kopica gostujočih talentov, nosi naslov Chasing Goosebumps in je resnično odličen produkt vreden poslušanja. Zanimivo bo videti, kaj bo Jeff Townes še ponudil ob izteku treh desetletij izredno pisane kariere, ki se še ne nameni končati. Karkoli bo, bo 'Magnificent'.
Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes se posvetimo Ed Sheeranovi Photograph, ki se je v zadnjem času pogosto predvajala po radijskih postajah. Photograph, ki je izdana z Sheeranovega albuma X, je dosegla velike komercialne uspehe in se je prebila med top 20 na lestvicah po vsem svetu. Je že druga tožba na račun Sheeranovega hita. Primer njegove pesmi Thinking Out Loud v povezavi z Marvin Gaye-jevo Let’s Get it On je še na sodišču. Če boste podobnost prepoznali potem se boste strinjali, da gre za plagiat. Tožbo je pisec originalne pesmi vložil takoj po izdaji pesmi Photograph, letos pa sta z Sheeranom dogovorila poravnavo izven sodišča, ki naj bi znašala 20 milijonov dolarjev. Kot smo omenili že v oddaji o Chainsmokers in njihovi Closer, za katero so morali plačati skupini The Fray, je pojav tožb v glasbeni industriji v nevarnem porastu. Tu predvsem mislimo na mejne primere, kje podobnost ni takoj očitna, kot je na primer pri Blurred Lines. Na tem področju se je proslavil odvetnik Richard Busch, ki je prisoten tudi v tem primeru. Kot pravijo kritiki, ni naključje, da vsi tovrstni primeri prihajajo iz ZDA, kjer ima največjo besedo porota, medtem ko v Veliki Britaniji več dajo na glas strokovnjakov. Ker je sodišče v primeru Blurred Lines razsodilo v korist Marvin Gayevim dedičem, se je meja plagiatorstva nevarno premaknila v korist tožnikom, zaradi česar se jih mnogo odloča za tožbo brez realne podlage. Tožbo sicer Thicke spodbija na višjem sodišči in mu bo verjetno uspelo, saj se večina strokovnjakov strinja, da ne gre za plagiatorstvo. Dodatno so opravljene raziskave, ki dokazujejo, da je kar četrtina nr.1 hitov v zadnjih 60 letih spisana v G akordu in da so linije poteka refrenov zelo podobne, kar pomeni tudi, da je izredno težko biti uspešen in resnično originalen ter se popolnoma izogniti podobnostim z drugimi pesmimi. V današnjem primeru je situacija sicer bolj jasna, saj so uspeli dokazati enakost celi liniji tonov melodije in tudi poteku besedila in je podobnost očitna že ob nekritičnem poslušanju. Original nosi naslov Amazing je zapel X Factor zmagovalec Matt Cardle, pesem sta pa zanj spisala Thomas Leonard in Martin Harrington, ki je znan po sodelovanju z Kylie Minogue. Glede na časovno zaporedje izdaje pesmi in podobnost melodij, kritiki sklepajo, da je šlo za nenamerno plagiatorstvo, kjer pisec znano melodijo izpred par let zamenja za novo idejo, kot je bil primer tudi v pri Sam Smithu in Tom Petty-jevi pesmi I Won’t Back Down.
Pozdravljeni v oddaji Second hand. Oboževalci skupine Gorillaz verjetno že nestrpno pričakujete čisto svež peti album, ki bo po šestih letih zatišja izdan v petek in nosi naslov Humanz. Albumu bo letos sledil še Demon Dayz Festival. Logika skupine je takšna, da vsi kupci albuma v predprodaji imajo tudi pravico do rezervacije karte zanj, zato tisti, ki imate obisk tega v mislih, pohitite z nakupom albuma preko njihove uradne strani. Sami nastopajoči na festivalu še niso popolnoma znani, naj pa bi bili vsaj tisti, ki z njimi sodelujejo na albumu, kar pa je že po sebi kar zanimiva druščina: Noel Gallagher, Mavis Staples, Carly Simon, Grace Jones, De La Soul, Savages’ Jehnny Beth, Pusha T, Danny Brown, Vince Staples, Kelela in D.R.A.M. Festival, ki bo predvidoma 10. junija v Margate-u, Angliji, bo izvajan v Dreamland amusement parku, obiskovalci festivala pa bodo imeli dostop tudi do vseh naprav in ostalih elementov tega impresivnega zabaviščnega parka. Znova zanimiva poteza te zanimive skupine. Gorillaz, glasbeni projekt, katerega idejni oče sta Damon Albarn in Jamie Hewlett, soustvarjalec komičnega stripa Tank Girl, je združitev glasbe in virtualne resničnosti video karakterjev. Virtualni svet benda je obširno predstavljen na spletni strani benda, resnični bend pa ima v bistvu samo enega stalnega člana – Damon-a Albarn-a, ki za potrebe glasbe sodeluje z drugimi glasbeniki. Glasba, ki jo dirigira Albarn je večinoma eksperimetiranje, je dejansko projekt, ki po potrebi vključuje različne glasbenike in z njimi različne stile in žanre, tako da je vsak album kot produkt novega benda. Z novega albuma so sicer nekatere pesmi že predvajane, a nobena se še ni čisto 'prijela' kot prvi singl. Januarja se je na Youtube-u pojavila "Hallelujah Money", marca sta na BBC predvajani "Saturnz Barz", ki je edina dobila tudi svoj video in največ medijske pozornosti ter "Andromeda". Na Radio X in na Radiu SI imamo priložnost slišati "We Got the Power", pesem "Ascension" pa se je že pojavila na Beats 1. Dokler še čakamo na pravi hit skupininega novega albuma, se posvetimo njihovem zadnjem večjem hitu, ki prihaja iz albuma Plastic beach iz leta 2010. Na tem albumu so v ospredje prišli hard pop in elektronska glasba ter okoljska in družbeno-kritična besedila, na pesmi, ki jo slišite v ozadju, Stylo, pa sta svoj prispevek dodala tudi soul legenda Bobby Womack in Mos Def. Womack pred snemanjem Gorillaz ni poznal in po pričanjih ga je v sodelovanje prepričala njegova hčera, ki je sicer oboževalec benda. V pesmi sodeluje še ena legenda, a je na žalost za sodelovanje nihče ni prosil, Gorillaz so namreč za Stylo zelo verjetno semplali pesem brez dovoljenja, kar je takrat dvignilo veliko prahu. Gre za pesem Eddy-ja Grant-a iz leta 83 z naslovom Time Warp, ali so jo Gorillaz semplali pa presodite sami. Eddy je vsekakor prepričan v to in se pripravlja na tožbo, zanimivo proti svoji lastni založbi, saj so tako Gorillaz kot on sam pri EMI. Eddy Grant je sicer rojen v Gvajani, državi južne Amerike, ki je soseda Braziliji, star pa je skoraj 70 let. Že v mladosti je s starši emigriral v Anglijo in pri dvajsetih ustvaril svoj prvi hit, ki je dosegel sam vrh lestvice, takrat še z bendom The Equals in pesmijo Baby come back, katero je kasneje uspešno priredil tudi Pato Banton. Eddy je znan po svojih družbeno-kritičnih in političnih besedilih predvsem na temo apartheid-a v Južni Afriki. Eddy je bil v glasbenih vodah v 80tih zelo uspešen, njegova pesem 'I dont wanna dance' je kar tri tedne zasedala prvo mesto lestvic, podoben uspeh pa je doživljal tudi album 'Killer on the rampage', s katerega pesem prihaja. Electric avenue je še eden njegovih hitov, katerega slavo pa je oživel Wycleaf Jean leta 2001. Gimme hope Joana, s katero je prav tako dosegal velike uspehe, je bila v Južni Afriki prepovedana, saj se besedilo dotika tudi režima v tej državi.
Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes jo izjemoma posvečamo filmski glasbi. Ljubitelji znanstvene fantastike in japonskih anime filmov se verjetno spomnite leta 95 in filma Ghost in the shell, ki uživa kultni status v svojem žanru, na Japonskem pa je znan tudi kot Mobile Armored Riot Police. Nastal je po predlogi stripa oziroma mange z enakim imenom, ki jo je spisal in narisal Masanori Ota, ki se podpisuje kot Masamune Shirow. Že originalni anime je sicer koprodukcija Britanskih in Japonskih studiov, a ohranja bistvo mange. Po 22 letih pa so Američani zbrali pogum in si drznili posneti tudi zahodno verzijo filma Ghost in the shell. Neverjetno, a skoraj predvidljivo, so pri tem pozabili na vse, kar je lahko narobe pri predelavi tovrstne kultne stvaritve in si nakopali kar nekaj gneva kritikov in oboževalcev originalnega Ghost in the shell. Tukaj predvsem mislimo na ozadje zgodbe, filozofsko in kulturološko, nenazadnje tudi izbiro glavnih igralcev, ki so v predelavi seveda Američani. Ker filmske kritike niso domena te oddaje, se vanje ne spuščamo podrobneje. Za vse, ki ste morda preslišali, da se je predelava z aprilom pričela vrteti v kinematografih, vabljeni k oblikovanju lastnega mnenja. Nas seveda zanima glasba, ki je tako kot originalni anime nekaj posebnega. Preden se posvetimo originalni glasbi, zaključimo s predelavo originalne kultne pesmi Making of a cyborg, ki nosi naslov Reawakening in je otvoritvena pesem novega sountracka. V sodelovanju s originalnim kompozitorjem Kenji-jem Kawai-jem se je je lotil Steve Aoki, ameriški elektro-house glasbenik in producent z japonskimi koreninami. V producentskem svetu je dokaj znan, saj je sodeloval že s kopico zvezdnikov, kot so Will.i.am, Afrojack, LMFAO, Iggy Azalea, Lil Jon, Laidback Luke in Louis Tomlinson. Od lastnih del je najbolj znan njegov album Wonderland, ki je bil nominiran za Grammy Award for Best Dance/Electronica Album leta 2013. Z novim izdelkom podobnega uspeha no bo požel, saj z izjemo pričetka pesmi ni ravno primer dobre prakse remixa pesmi s kultnim statusom kot jo ima Making of a cyborg. Sam soundtrack novega filma bo verjetno deležen enake ocene kot film. Kar pa nas veseli v vsej zgodbi novih preoblek kultne glasbe in filma, je to, da je ponovno zanimanje za Ghost in the shell sprožilo nastanek prve vinilne izdaje originalnega soundtracka iz leta 95. Pravice za izdajo je uspelo pridobiti založbi s pomenljivim imenom We Release Whatever The Fuck We Want Records, ki so že izdali nekaj zvenečih ponatisov, audiofilom vsekakor vrednih nakupa. Originalna glasba je tako kot originalni anime nekaj posebnega. Ker je Kenji Kawai za anime želel ustvariti resnično kvaliteten produkt je uporabil vrsto naprednih audio tehnik. Za otvoritveno pesem, ki jo poslušamo v ozadju, Making of a Cyborg, je Kenji uporabil starodavni klasični Japonski jezik, besedilo poročne pesmi, glasba pa je mešanica Bulgarske harmonije in klasičnih japonskih elementov. Pesem je tako odlična uglasbitev filozofije filma, ki se spogleduje s človeško naravo in tehnološkimi znanstveno fantastičnimi idejami. Zaradi svoje posebnosti in kultnega statusa je postala tudi pogost vir semplov in predelav.
Pozdravljeni v oddaji Second hand. Ko smo nekaj oddaj gledali v preteklost, je spet čas, da se posvetimo prihajajočim hitom. V ozadju že poslušate novo pesem Angleške superskupine The Last Shadow Puppets, ki jo sestavljajo Alex Turner iz Arctic Monkeys, Miles Kane, ki sicer deluje kot solo artist in v skupini The Rascals ter James Ford, znan kot Simian, Simian Mobile Disco in uspešen glasbeni producent. Sodelovanje se je pričelo po turnejah med letoma 2005 in 2007, ko so skupine skupaj koncertirale po Angliji. Kmalu so nastale skupne pesmi, ki so se v posnetke prelevile avgusta 2007 v Franciji, nato pa so materiale dodajali še do decembra, ko so s pomočjo London Metropolitan Orchestra dodali še manjkajoče instrumente. Nastal je album The Age of the Understatement, ki je takoj zasedel vrh lestvice v Angliji in sproduciral kopico hitov. The Last Shadow Puppets so po tem za dolgo časa potihnili, lani aprila pa so se vrnili z albumom Everything You've Come to Expect, ki pa ni bil tako uspešen kot prvi. Decembra je sledila še izdaja EP-ja z naslovom The Dream Synopsis EP, ki pa vključuje dve predelavi lastnih pesmi in štiri priredbe tujega materiala, ki so jih igrali na turneji. EP so posneli zgolj v enem dnevu v studiu. Pesem Is This What You Wanted, ki so jo s tega EP-ja izdali, in ji lahko prisluhnemo na radijskih postajah, je seveda priredba. Original so si sposodili od pred kratkim preminule legende, Leonarda Cohena. Cohen je svojo umetniško pot pričel s pisanjem pesmi in novel v 50-tih in ranih 60-tih letih prejšnjega stoletja in se je na tem področju močno uveljavil. Hkrati je gojil ljubezen do glasbe in kot mladenič igral kitaro v country skupini Buckskin Boys. Ljubezen do glasbe ga je ponesla v Nashville, kjer se je želel uveljaviti kot pisec country pesmi. Namesto tega se je zapletel v New Yorško folk sceno ter spisane pesmi ponudil v snemanje. Nekatere je z veseljem v svoj album In my life vključila Judy Collins, med njimi tudi pesem Suzanne, s katero je požela kar nekaj uspeha. S pesmijo je Cohen nase opozoril producenta John Hammond-a, ki ga je uvedel v izvajalske vode preko Columbia records. Sledil je Cohenov debutantski album Songs of Leonard Cohen decembra 67, na katerem najdemo tudi nam bolj znano, njegovo lastno verzijo pesmi Suzanne. Z istega albuma prihaja tudi njegov veliki hit: So long, Marianne. Cohen je na slavo v Ameriki moral počakati, medtem, ko je v Veliki britaniji in drugod postal zvezda že s prvim albumom. Sledili so trije folk albumi: Songs from a Room iz leta 1969, Songs of Love and Hate iz leta 1971 ter New Skin for the Old Ceremony iz leta 1974, iz katerega prihaja tudi pesem Is This What You Wanted. Leonard je skupno izdal 14 studijskih albumov, zadnjega, You Want It Darker, zgolj tri tedne pred smrtjo, ter več live in kompilacijskih albumov. Kot pisatelj in kasneje pevec se je večkrat dotaknil tem kot so politika in sociologija, pa tudi religije, odnosov in sexualnosti. Za svoja dela na obeh področjih je prejel množico nagrad in priznanj, na ravni Kanade pa tudi širše. Kot zapuščino omenimo še prvo pesem iz Cohenovega albuma Various Positions iz leta 1984, ki nosi naslov "Hallelujah" in je eden njegovih največjih hitov. Z istega albuma prihaja tudi njegov velik hit Dance me to the end of love.Cohen se je pred kratkim pri 82-tih letih starosti in petih desetletjih delovanja v glasbeni sceni poslovil in za sabo pustil odlične skladbe, ki jih je že in očitno še bo prirejala nepregledna množica glasbenikov.
Neveljaven email naslov