Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kot vidkinja in prerokinja oznanja Božje skrivnosti in neusmiljeno razkrinkava dekadenco v Cerkvi in svetu.
V seriji oddaj z naslovom »Vplivne ženske v Cerkvi« bomo tokrat predstavili benediktinsko opatinjo Hildegardo iz Bingna (1098-1179). Gre za eno najmarkantnejših žensk srednjega veka, ki je s svojimi spisi, duhovnim življenjem in karizmo vplivala ne le na številne teologe in učenjake, politične voditelje, papeže in navadne vernike svojega časa, ampak je njen duh živ še danes. Nebeški glas jo kot vidkinjo in prerokinjo usposablja za oznanjevanje Božjih skrivnosti. Prav tako neusmiljeno razkrinkava dekadenco v Cerkvi in svetu. Podobno kot starozavezni preroki kliče in vabi ljudi, da bi se vrnili k Bogu. Poleg tega je bila poznavalka številnih področij: liturgične glasbe, srednjeveške farmakologije, dietetike, zdravilstva in prirodoslovja. O njej se je skozi stoletja razvil pravi mit, ki ga bomo poskušali osvetliti v pogovoru s poznavalcem njenega življenja in dela, prof. dr. Michaelom Embachom z Univerze v Trierju.
»Videnja in nagovori (Auditionen), ki jih je Hildegarda prejemala od otroštva, so postajali sčasoma vse močnejši in prodornejši. Kakor izvaja v Uvodu k Scivias, je Hildegarda sredi svojega življenja prejela po nebeškem glasu (»vox de caelo«) naročilo, da naj napiše, kar vidi in sliši. Božji Duh je vdrl v njeno življenje in Hildegardo določil za oznanjevalko Božjih skrivnosti. Dejansko so jo že kmalu označili za »prophetisso teutonico« ali »Božjo pozavno«. Hildegarda izrecno poudarja, da svojega duhovnega zrenja ni iznašla sama niti si ga ni izmislil kateri drug človek. Kot sad tega zrenja se ji je odprl smisel Svetega pisma Stare in Nove zaveze ter je hkrati čutno in duhovno uzrla vse stvari v Božji luči«.
Michael Embach, Hildegard von Bingen (1098–1179) Leben, Werk und Wirkung, str. 6.
»Odrešenje, podarjeno iz ljubezni, ne prihaja iz nas, saj za lastno zveličanje nismo sposobni niti ne moremo ljubiti Boga; ampak (prihaja od Boga), ker je Stvarnik in Gospodar vsega tako ljubil svoje ljudstvo, da mu je, da bi ga rešil, poslal svojega Sina, Gospoda in Odrešenika, ki je »izpral in obvezal naše rane«; iz Njega izhaja najslajši balzam, iz katerega izhajajo vsi darovi odrešenja. In ti, človek, razumi, da ni pri Bogu nobene spremembe, kajti Oče je Oče, Sin je Sin in Sveti Duh je Sveti Duh, tri osebe ostajajo neločljive v enosti božanstva«.
Scivias, CM XLIII
»Človek, ki te stvari vidi in o njih piše, jih (hkrati) vidi in jih ne vidi, čuti zemeljske stvari in jih (hkrati) ne čuti. Ne gre za to, da ta oseba predstavlja Božja čudežna dela, ampak jo ta prevzamejo, da zazveni, kakor se struna pod prsti glasbenika oglasi s tonom, ki (pravzaprav) ne izvira iz nje, ampak iz dotika nekoga drugega.«
Liber vitae meritorum, Analecta, str. 244.
Kot vidkinja in prerokinja oznanja Božje skrivnosti in neusmiljeno razkrinkava dekadenco v Cerkvi in svetu.
V seriji oddaj z naslovom »Vplivne ženske v Cerkvi« bomo tokrat predstavili benediktinsko opatinjo Hildegardo iz Bingna (1098-1179). Gre za eno najmarkantnejših žensk srednjega veka, ki je s svojimi spisi, duhovnim življenjem in karizmo vplivala ne le na številne teologe in učenjake, politične voditelje, papeže in navadne vernike svojega časa, ampak je njen duh živ še danes. Nebeški glas jo kot vidkinjo in prerokinjo usposablja za oznanjevanje Božjih skrivnosti. Prav tako neusmiljeno razkrinkava dekadenco v Cerkvi in svetu. Podobno kot starozavezni preroki kliče in vabi ljudi, da bi se vrnili k Bogu. Poleg tega je bila poznavalka številnih področij: liturgične glasbe, srednjeveške farmakologije, dietetike, zdravilstva in prirodoslovja. O njej se je skozi stoletja razvil pravi mit, ki ga bomo poskušali osvetliti v pogovoru s poznavalcem njenega življenja in dela, prof. dr. Michaelom Embachom z Univerze v Trierju.
»Videnja in nagovori (Auditionen), ki jih je Hildegarda prejemala od otroštva, so postajali sčasoma vse močnejši in prodornejši. Kakor izvaja v Uvodu k Scivias, je Hildegarda sredi svojega življenja prejela po nebeškem glasu (»vox de caelo«) naročilo, da naj napiše, kar vidi in sliši. Božji Duh je vdrl v njeno življenje in Hildegardo določil za oznanjevalko Božjih skrivnosti. Dejansko so jo že kmalu označili za »prophetisso teutonico« ali »Božjo pozavno«. Hildegarda izrecno poudarja, da svojega duhovnega zrenja ni iznašla sama niti si ga ni izmislil kateri drug človek. Kot sad tega zrenja se ji je odprl smisel Svetega pisma Stare in Nove zaveze ter je hkrati čutno in duhovno uzrla vse stvari v Božji luči«.
Michael Embach, Hildegard von Bingen (1098–1179) Leben, Werk und Wirkung, str. 6.
»Odrešenje, podarjeno iz ljubezni, ne prihaja iz nas, saj za lastno zveličanje nismo sposobni niti ne moremo ljubiti Boga; ampak (prihaja od Boga), ker je Stvarnik in Gospodar vsega tako ljubil svoje ljudstvo, da mu je, da bi ga rešil, poslal svojega Sina, Gospoda in Odrešenika, ki je »izpral in obvezal naše rane«; iz Njega izhaja najslajši balzam, iz katerega izhajajo vsi darovi odrešenja. In ti, človek, razumi, da ni pri Bogu nobene spremembe, kajti Oče je Oče, Sin je Sin in Sveti Duh je Sveti Duh, tri osebe ostajajo neločljive v enosti božanstva«.
Scivias, CM XLIII
»Človek, ki te stvari vidi in o njih piše, jih (hkrati) vidi in jih ne vidi, čuti zemeljske stvari in jih (hkrati) ne čuti. Ne gre za to, da ta oseba predstavlja Božja čudežna dela, ampak jo ta prevzamejo, da zazveni, kakor se struna pod prsti glasbenika oglasi s tonom, ki (pravzaprav) ne izvira iz nje, ampak iz dotika nekoga drugega.«
Liber vitae meritorum, Analecta, str. 244.
Z gostom Štefanom Skledarjem se bomo pogovarjali o pomembnosti dela dr. Andreja Gosarja in o njegovem vplivu na sodobno slovensko družbo. Gre tudi za dediščino in aktualnost idej socialne pravičnosti, ki jih je Gosar vpeljal v našo državo.
Ob 100. obletnici rojstva pisatelja Alojza Rebule sta SAZU in Slovenska matica priredili znanstveni simpozij. V oddaji bo frančiškan prof. dr. Edvard Kovač spregovoril o duhovnih razsežnostih Rebulove umetniške ustvarjalnosti, o krščanstvu in katolištvu, ki ga je izpričeval ta pomembni slovenski pisatelj.
Ruski pravoslavni metropolit Hilarijon Alfejev je napisal študijo o znamenitem piscu t. i. Orientalske krščanske cerkve Izaku Sirskem. Škof, puščavnik in tudi mistik Izak Sirski je živel v sedmem stoletju na območju današnjega Iraka. Pisal je poglobljene spise o Božji ljubezni, ki še zdaj odmevajo v krščanstvu. Knjigo tega pomembnega krščanskega teologa bo predstavil prevajalec Alfejeve knjige, predavatelj na TEOF dr. Simon Malmenvall.
V Katoliški cerkvi tretjo oktobrsko nedeljo tradicionalno obhajajo kot svetovni misijonski dan in Misijonsko nedeljo. Letošnje geslo se glasi: »Pojdite in povabite vse na gostijo«. Oktober pa ni le mesec svetovnega misijona, ampak tudi mesec rožnega venca. O misijonih in redu uršulink ter veri smo se pogovarjali z gostjo, sestro uršulinko Andrejo Godnič.
Sveta Terezija Avilska je cerkvena učiteljica in ena od najbolj znanih svetnic Katoliške cerkve. Skromna španska redovnica je že v svojem času veljala za mistikinjo in duhovno učiteljico. Ob njenem bližnjem godu ponavljamo pogovor dr. Roberta Kralja s profesorjem na St. Mary University v Londonu dr. Petrom Tylerjem o tej izjemni svetnici.
V tokratni oddaji s podnaslovom vera in slovenstvo gostimo zakonca Martina Selana in Ingrid Kopač. Oba sta angažirana kristjana v domači župniji v Vojniku pri Celju. Sta rojena Argentinca slovenskih korenin, ki pa sta se z družino iz rodnega Buenos Airesa vrnila v domovino svojih prednikov pred nekaj leti. Pripovedujeta kako je prav naveza – vera/krščanstvo-slovenstvo pomembna identitetna matrika naših rojakov na tujem.
Kakšne so vzporednice med športom in religijo, zakaj skupnost športnikov v ligaških tekmovanjih spominja na organiziranost verskih skupnosti in kaj sploh pomeni odnos do Presežnega prek športa? Razsežnosti športnega duha v kontekstu religioznega izkustva bo z gostom dr. Andrejem Šegulo, profesorjem na Katedri za pastoralno in oznanjevalno teologijo TEOF odstiral novinar in voditelj Nejc Krevs.
Osem evropskih univerz v sedmih državah, med njimi tudi slovenska Univerza v Ljubljani oziroma njena članica Fakulteta za družbene vede, je opravilo raziskavo Religijske skupnosti v virtualni dobi. V oddaji Sedmi dan predstavljamo slovenski del raziskave, kjer so raziskovalke in raziskovalci preučevali, kako so se v digitalni dobi znašle Katoliška cerkev v Sloveniji, Islamska skupnost v Sloveniji in Skupnost za zavest Krišne. Ugotovitve raziskave komentirajo tudi predstavniki omenjenih verskih skupnosti.
V slovarju slovenskega knjižnega jezika piše, da je sočutje čustvena prizadetost, žalost ob nesreči, trpljenju koga. Ta definicija pa je nekoliko drugačna od tega, kako sočutje razumejo v lamaizmu oz. tibetanskem budizmu, kjer obsega tudi druge pomembne vidike budizma – na primer razumevanje praznine, soodvisnosti in tudi prepričanje, da smo v svojem bistvu vsi ljudje enaki in dobri. Več smo izvedeli v pogovoru z Gjaltonom Rinpočejem, tibetanskim menihom in učiteljev, ki živi v samostanu Šerab Ling v Indiji, avgusta pa je za nekaj dni obiskal Slovenijo.
Prav na letošnji nedeljski dan 8. septembra obhajamo rojstvo Device Marije. Govorili bomo o veličini tega praznika in njegovem pomenu, ter kaj nam o njem daje slovensko ljudsko izročilo na področju literarne umetnosti. Pozornost bomo namenili tudi latinskemu epu o Marijinem življenju, ki ga je prepesnil Filip Žički, menih in nabožni pesnik, ki je v začetku 14. stoletja bival v Žički kartuziji. V njem govori o Marijinem rojstvu in njeni mladosti. Z nami bo znanstvena svetnica: izr. prof. ddr. Irena Avsenik Nabergoj, ki predava na Inštitutu za Sveto pismo, judovstvo in zgodnje krščanstvo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani.
"Kot kristjani hočemo ponuditi svoj prispevek pri premagovanju ekološke krize, ki jo preživlja človeštvo. Kristjani so poklicani k ekološki spreobrnitvi," je ob uvedbi Svetovnega dneva molitve za skrb za stvarstvo v posebnem pismu zapisal papež Frančišek. Ta dan na 1. september praznujeta Katoliška in Pravoslavna cerkev. Prispevek k premagovanju ekološke krize želijo še posebej dati tudi v katoliškem vrtcu Lavra v Murski Soboti, ki ga vodi naša gostja, redovnica iz skupnosti Hčera Marije Pomočnice, sestra Jožica Merlak.
Ponavljamo razmišljanja biblicista, akademika dr. Jožeta Krašovca o Mojzesu. Kdo je bil ta človek, ki je svoje ljudstvo izpeljal iz Egipta in ga povedel v obljubljeno deželo?
V mesecu avgustu obhajamo pomemben praznik o veličastnem Jezusovem spremenjenju na gori. Pričuje o Jezusu kot odrešeniku in božjem sinu ter o rasti tudi za kristjane da bi postali bližje nebeškemu kraljestvu, saj so navzoči lahko za trenutek videli njegovo božanstvo. Kaj globljega pa sporoča praznik in evangelijski odlomek pa nam bo zaupal naš gost doc. dr. Samo Skralovnik, docent pri Katedri za Sveto pismo in judovstvo na teološki fakulteti univerze v Ljubljani.
Marijino vnebovzetje je praznik, ki ga katoliški in pravoslavni kristjani obhajajo 15. avgusta. To je eden od največjih krščanskih praznikov, ki so ga slavili že v zgodnjem krščanstvu. Kakšna je vloga Marije v krščanstvu, in kakšno težo ima v kontekstu Božjega sina? Preučevanje Marije je v večji meri zaobjeto v posebni teološki vedi imenovan mariologija. Posebno mesto pa Marija nosi tudi v srcih Slovencev, saj imamo številne romarske kraje po državi, ki so dobro obiskani. O vlogi Marije bo spregovoril izkušen teolog, slovenski duhovnik Franci Petrič, ki je bil dolga leta tudi odgovorni urednik tednika Družina.
Danes podrobno raziskane posamezne faze spanca so na svoj način poznali že v antiki. Ljudje vseh časov so bili prepričani, da lahko sanje povedo o sedanjih in prihodnjih dogodkih prav toliko kot to, kar doživljamo v stanju budnosti. Spraševali so se, ali se Božje misli izražajo v človeških sanjah, in obratno, ali se v sanjah razkrivajo Božji načrti za človeka. O stiku med sanjami in duhovnim se bomo pogovarjali z jezuitom Damjanom Ristićem.
Sveta Ivana Arška, Devica Orleanska je ena od najbolj nenavadnih osebnosti svetovne zgodovine. Preprosto dekle je trdilo, da sliši glasove angelov in svetnic in je v prvi polovici 15. stoletja rešilo Francijo pred angleško okupacijo. Kdo je bila ta izjemna osebnost, kakšna je bila njena tragična usoda. O zavetnici Francije se je z dobrim poznavalcem te države teologom in filozofom dr. Edvardom Kovačem pogovarjal Tomaž Gerden.
Kam lahko seže vpliv religije po slovenskih regijah in zakaj je bilo Prekmurje vselej pod nekakšnim verskim prepihom? Tokratno oddajo namenjamo medkulturnem in medverskem sožitju v severovzhodnem delu Slovenije, kjer so še danes poznane močne vezi med vejama krščanstva - katolištvo in luteranstvo, pa tudi spomin na murskosoboški in lendavski judovski skupnosti. O razvejanosti verskega življenja, njeni dediščini in zanimivosti nam bo tako iz osebnega kot tudi strokovnega vidika pripovedoval profesor Boris Hajdinjak, sicer direktor Sinagoge Maribor in po očetovi strani pravi Prekmurec, ki črpa izkustva medreligijskega dialoga tudi pri svojem znanstvenem delu.
Obiskali smo vseslovenski duhovni center mladih v Ženavljah na Goričkem. Naš gost je tamkajšnji pastor dr. Daniel Grabar, ki je tudi superintendent Zveze binkoštnih cerkva Slovenije, sicer pa je zdravnik šolske medicine v Splošni bolnišnici v Murski Soboti. Govorili bomo o mladih, veri, upanju in dojemanju časa v katerem smo.
Iz Lurda so sporočili, da bo treba mozaike patra Marka Rupnika nekega dne odstraniti. To se sicer ne bo zgodilo takoj, ampak postopno. Rupnikovi mozaiki takrat ne bodo uničeni, saj niso prilepljeni. Le premestilo se jih bo drugam. Kot je za francoski katoliški časopis La Croix povedal lurški škof Jean-Marc Micas, mozaiki preprečujejo, da bi Lurd dosegel vse ljudi, ki jim je namenjeno sporočilo svetišča. Odločil se je, da jih glede na strasti in nasilje, ki ga ta tema spodbuja, ne bodo odstranili takoj. Pater Marko Rupnik se medtem še vedno ni odzval na obtožbe o spolnih in psihičnih zlorabah 20 ljudi. Javnost je za njih izvedela ob koncu leta 2022. O značilnostih in razlogih za odločitev lurškega škofa smo se pogovarjali s katoliškim duhovnikom patrom Brankom Cestnikom, blogerjem, kolumnistom in pisateljem.
Muslimansko romanje v Meko, ki mu z drugimi besedami pravimo hadž je dolžnost odraslega muslimana, da se odpravi v Savdsko Arabijo. Kako ta izkušnja predstavlja življenjski cilj posameznika islamske veroizpovedi? Hadž velja za enega izmed petih stebrov sunitske veje islama in enega od desetih vej šiitskega islama. Zakaj romanje ni dovoljeno nemuslimanom in kaj sploh pomeni Kaba?
Neveljaven email naslov