Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Kraljica glasbil

15.03.2015


Orgle imajo po vsej verjetnosti svoj začetek že v pastirski piščali. Ker lahko vsaka taka piščal proizvede le en ton, so jih kmalu zvezali po več skupaj in jih uredili po velikosti. Tako je nastala določena lestvica, na katero je bilo mogoče igrati napeve – zvezane piščali pa so poimenovali »siringa«. Če jih dobro pogledamo, so prav neverjetno podobne pročelju cerkvenih orgel: krajše piščali se družijo z vse daljšimi, kot pri orgelski omari.

Piščalim so pozneje dodali zračni meh in toliko zaklopk, kolikor je bilo piščali, da so lahko izbirali želene tone. Iz tega preprostega glasbila naj bi se razvile tako imenovane vodne orgle ali hidraulos. Njihovo iznajdbo nekateri pripisujejo slavnemu grškemu fiziku Arhimedu. Pri prvotnih orglah voda ni nadomeščala zraka in tudi ni poganjala zračnega mehovja, ampak je le uravnavala zračni tlak, vse dokler v ta namen niso iznašli preprostega kovaškega meha. Tudi sicer se je kmalu izkazalo, da so mehovi dosti bolj uporabni kot voda, saj je ta pozimi zmrzovala in prinašala kup nevšečnosti. Ime hidraulos pa se je vendarle obdržalo vse do visokega srednjega veka.

Cirkuško glasbilo

Orgle so kljub takšnim ali drugačnim tehničnim pomanjkljivostim kmalu postale priljubljeno in vsestransko cenjeno glasbilo. Tako je znano, da so že v stari Grčiji prirejali tekmovanja v orgelskem igranju, v rimski državi pa so kovali medalje s podobo orgel in izdelovali oljenke v njihovi obliki. Domovale so predvsem v hišah patricijev, bile pa so tudi cirkuško glasbilo. Kljub temu je njihov sloves kaj kmalu popolnoma potihnil. To se je zgodilo po smrti cesarja Teodozija, ko sta si leta 395 njegova sinova razdelila Rimsko cesarstvo. Stoletje pozneje je Zahodno rimsko cesarstvo propadlo, z njim pa se je izgubila tudi vsaka sled za orglami. Na vzhodu so se orgle obdržale in so predstavljale poseben simbol cesarjevega veličastva.

Cesarski in cerkveni inštrument

V osmem stoletju so orgle z vzhoda znova prišle na zahod po zaslugi cesarja Konstantina V., ki je poslal to glasbilo v dar Pipinu Malemu. Ker so bile orgle cesarjev privilegij, ga je s tem priznal za enakovrednega. Kljub svoji imenitnosti in obnovljeni slavi pa so bile orgle za časa Karolingov še vedno le dvorno glasbilo. V cerkev so si pot utirale počasi in so postale del bogoslužja približno na prelomu tisočletja. Okoli leta 1300 pa naj bi bile kot liturgično glasbilo že uveljavljene po vsej Evropi.

GIasbilo se je razvijalo dalje in orgle so svoj vrhunec nedvomno dosegle v času baroka. Hkrati so se začele poudarjati razlike med orglami ene ali druge dežele. Tako je nastalo troje še danes najbolj značilnih orgel – nemške, francoske in italijanske, med katerimi seveda ločimo še več »podzvrsti«. Med drugim poznamo severnonemške, nizozemske, češke in španske orgle.

»Najboljše orgle na Kranjskem«

Nedavno obnovljene orgle v uršulinski cerkvi sv. Trojice v Ljubljani je leta 1891 izdelal ljubljanski orglar Franc Goršič. Imajo 30 pojočih registrov (33 registrskih potegov), tri manuale in pedal. Bogato ornamentirano orgelsko omaro z reliefno podobo sv. Cecilije je izdelal Janez Vurnik ml. iz Radovljice. Dispozicija in tehnična zasnova (mehanska igralna traktura s sapnicami na stožce) se zgledujeta po nemških romantičnih orglah sredine 19. stoletja. Orgle v uršulinski cerkvi so edine Goršičeve trimanualne orgle in največje ohranjene orgle iz njegovega opusa. Veljajo za Goršičevo najboljše delo in za ene najpomembnejših zgodovinskih orgel v Sloveniji. Slovenski skladatelj p. Hugolin Sattner je ob posvetitvi orgel celo zapisal, da so to najboljše orgle na Kranjskem.

Franc Goršič je orgle v Uršulinski cerkvi štel za svoje najboljše delo in je menil, da imajo »najlepši glas« med njegovimi orglami. P. Hugolin Sattner je v recenziji zapisal: »Mogočen je vtis polnih orgel, vedno dostojen, cerkvi primeren, nikdar trivijalen [...]«. Skladatelj in organist Stanko Premrl je leta 1919 uvrstil Goršiča med najboljše domače orglarske mojstre vseh časov, ga pohvalil kot prvovrstnega intonaterja in navedel mnenje Franca Kimovca:

»Goršič je bil mojster izrazite, pa v nobeno smer pretirane intonacije, neka polnost in kremenitost je v njegovih delih, da je popolnejše izlepa ne najdeš, hkrati diči zlasti njegova kesnejša dela izredna mehkoba in voljnost, tako da se zdi, da ga v nekaterih registrih [...] še nihče ni prekosil, če ga je sploh kdo dosegel.«

Orgle le za ozek krog ljubiteljev?

V Franciji so orgelsko glasbo imenovali tudi »théâtre pauvre« ali teater revnih, saj so lahko ljudje pri nedeljski maši prisluhnili glasbi, ki je bila sicer namenjena bolj premožnemu sloju. Tako so bile še pred 150 leti orgle nekakšen »zvočnik v javnost«, saj je orgelsko glasbo slišal ves kulturni krog v nekem mestu. Če so v preteklosti orgle zavzemale opazen del v obči kulturi, pa se je njihova nekdanja funkcija v dvajsetem stoletju izgubila. Temu naj bi botrovali sodobni nosilci zvoka in internet, spremenil pa se je tudi način religioznega življenja. Kljub temu pa se ljudje še vedno navdušujejo nad deli J. S. Bacha in drugih velikih orgelskih mojstrov.

»Pri najmlajših največkrat slišim, da so jim všeč, ker so tako zelo glasen inštrument, ker tako zarohni in tako zaropota. Pri mlajših prevladuje želja, da lahko upravljajo s temi ogromnimi zvoki,« še pove Dalibor Miklavčič.


Sledi večnosti

578 epizod


Obravnavamo duhovnost v najširšem pomenu besede in se osredotočamo na delovanja različnih verskih skupnosti in človekoljubnih organizacij znotraj teh skupnosti.

Kraljica glasbil

15.03.2015


Orgle imajo po vsej verjetnosti svoj začetek že v pastirski piščali. Ker lahko vsaka taka piščal proizvede le en ton, so jih kmalu zvezali po več skupaj in jih uredili po velikosti. Tako je nastala določena lestvica, na katero je bilo mogoče igrati napeve – zvezane piščali pa so poimenovali »siringa«. Če jih dobro pogledamo, so prav neverjetno podobne pročelju cerkvenih orgel: krajše piščali se družijo z vse daljšimi, kot pri orgelski omari.

Piščalim so pozneje dodali zračni meh in toliko zaklopk, kolikor je bilo piščali, da so lahko izbirali želene tone. Iz tega preprostega glasbila naj bi se razvile tako imenovane vodne orgle ali hidraulos. Njihovo iznajdbo nekateri pripisujejo slavnemu grškemu fiziku Arhimedu. Pri prvotnih orglah voda ni nadomeščala zraka in tudi ni poganjala zračnega mehovja, ampak je le uravnavala zračni tlak, vse dokler v ta namen niso iznašli preprostega kovaškega meha. Tudi sicer se je kmalu izkazalo, da so mehovi dosti bolj uporabni kot voda, saj je ta pozimi zmrzovala in prinašala kup nevšečnosti. Ime hidraulos pa se je vendarle obdržalo vse do visokega srednjega veka.

Cirkuško glasbilo

Orgle so kljub takšnim ali drugačnim tehničnim pomanjkljivostim kmalu postale priljubljeno in vsestransko cenjeno glasbilo. Tako je znano, da so že v stari Grčiji prirejali tekmovanja v orgelskem igranju, v rimski državi pa so kovali medalje s podobo orgel in izdelovali oljenke v njihovi obliki. Domovale so predvsem v hišah patricijev, bile pa so tudi cirkuško glasbilo. Kljub temu je njihov sloves kaj kmalu popolnoma potihnil. To se je zgodilo po smrti cesarja Teodozija, ko sta si leta 395 njegova sinova razdelila Rimsko cesarstvo. Stoletje pozneje je Zahodno rimsko cesarstvo propadlo, z njim pa se je izgubila tudi vsaka sled za orglami. Na vzhodu so se orgle obdržale in so predstavljale poseben simbol cesarjevega veličastva.

Cesarski in cerkveni inštrument

V osmem stoletju so orgle z vzhoda znova prišle na zahod po zaslugi cesarja Konstantina V., ki je poslal to glasbilo v dar Pipinu Malemu. Ker so bile orgle cesarjev privilegij, ga je s tem priznal za enakovrednega. Kljub svoji imenitnosti in obnovljeni slavi pa so bile orgle za časa Karolingov še vedno le dvorno glasbilo. V cerkev so si pot utirale počasi in so postale del bogoslužja približno na prelomu tisočletja. Okoli leta 1300 pa naj bi bile kot liturgično glasbilo že uveljavljene po vsej Evropi.

GIasbilo se je razvijalo dalje in orgle so svoj vrhunec nedvomno dosegle v času baroka. Hkrati so se začele poudarjati razlike med orglami ene ali druge dežele. Tako je nastalo troje še danes najbolj značilnih orgel – nemške, francoske in italijanske, med katerimi seveda ločimo še več »podzvrsti«. Med drugim poznamo severnonemške, nizozemske, češke in španske orgle.

»Najboljše orgle na Kranjskem«

Nedavno obnovljene orgle v uršulinski cerkvi sv. Trojice v Ljubljani je leta 1891 izdelal ljubljanski orglar Franc Goršič. Imajo 30 pojočih registrov (33 registrskih potegov), tri manuale in pedal. Bogato ornamentirano orgelsko omaro z reliefno podobo sv. Cecilije je izdelal Janez Vurnik ml. iz Radovljice. Dispozicija in tehnična zasnova (mehanska igralna traktura s sapnicami na stožce) se zgledujeta po nemških romantičnih orglah sredine 19. stoletja. Orgle v uršulinski cerkvi so edine Goršičeve trimanualne orgle in največje ohranjene orgle iz njegovega opusa. Veljajo za Goršičevo najboljše delo in za ene najpomembnejših zgodovinskih orgel v Sloveniji. Slovenski skladatelj p. Hugolin Sattner je ob posvetitvi orgel celo zapisal, da so to najboljše orgle na Kranjskem.

Franc Goršič je orgle v Uršulinski cerkvi štel za svoje najboljše delo in je menil, da imajo »najlepši glas« med njegovimi orglami. P. Hugolin Sattner je v recenziji zapisal: »Mogočen je vtis polnih orgel, vedno dostojen, cerkvi primeren, nikdar trivijalen [...]«. Skladatelj in organist Stanko Premrl je leta 1919 uvrstil Goršiča med najboljše domače orglarske mojstre vseh časov, ga pohvalil kot prvovrstnega intonaterja in navedel mnenje Franca Kimovca:

»Goršič je bil mojster izrazite, pa v nobeno smer pretirane intonacije, neka polnost in kremenitost je v njegovih delih, da je popolnejše izlepa ne najdeš, hkrati diči zlasti njegova kesnejša dela izredna mehkoba in voljnost, tako da se zdi, da ga v nekaterih registrih [...] še nihče ni prekosil, če ga je sploh kdo dosegel.«

Orgle le za ozek krog ljubiteljev?

V Franciji so orgelsko glasbo imenovali tudi »théâtre pauvre« ali teater revnih, saj so lahko ljudje pri nedeljski maši prisluhnili glasbi, ki je bila sicer namenjena bolj premožnemu sloju. Tako so bile še pred 150 leti orgle nekakšen »zvočnik v javnost«, saj je orgelsko glasbo slišal ves kulturni krog v nekem mestu. Če so v preteklosti orgle zavzemale opazen del v obči kulturi, pa se je njihova nekdanja funkcija v dvajsetem stoletju izgubila. Temu naj bi botrovali sodobni nosilci zvoka in internet, spremenil pa se je tudi način religioznega življenja. Kljub temu pa se ljudje še vedno navdušujejo nad deli J. S. Bacha in drugih velikih orgelskih mojstrov.

»Pri najmlajših največkrat slišim, da so jim všeč, ker so tako zelo glasen inštrument, ker tako zarohni in tako zaropota. Pri mlajših prevladuje želja, da lahko upravljajo s temi ogromnimi zvoki,« še pove Dalibor Miklavčič.


06.05.2018

Izzivi duhovniškega poklica

Biti duhovnik pomeni predvsem biti na voljo, biti predan in biti v službi človeka in Boga - biti promotor dialoga med njima. Kako to božjo ljubezen dobrote, sočutja in odpuščanja tkati v vsakodnevne odnose in razmerja? Kako nositi ljudem Luč in Upanje in to takrat, ko je to najtežje? O vsem tem v oddaji razmišljata upokojeni mariborski nadškof dr. Franc Kramberger in pater dr. Karel Gržan iz Gornje Savinjske doline. Oddajo je pripravil Tone Petelinšek.


29.04.2018

Ekološki kmet in duhovnik

Katoliški duhovniki so v zadnjih nekaj stoletjih s svojimi različnimi darovi močno zaznamovali sociokulturno krajino slovenstva. Mnogi med njimi so se, zlasti na podeželju, ukvarjali tudi s kmetijstvom. V današnji oddaji gostimo enega največjih slovenskih ekoloških kmetov, duhovnika, 43-letnega Dejana Horvata iz Markovcev v Prekmurju. O svoji razpetosti med delom na zemlji in pastirsko službo je spregovoril v tokratni oddaji, ki jo je pripravil Tone Petelinšek.


22.04.2018

Verski turizem

Sveta dežela, Meka, Kumbha Mela, Rim, Santiago de Compostela, Lurd so središča, kjer se zbirajo verniki iz celega sveta. Številni verniki odhajajo na romanja v svete kraje, kar predstavlja vrhunec njihovega duhovnega udejstvovanja. Analitično gledano pa tudi pomemben sestani del verskega turizma. Svetovna turistična organizacija ocenjuje, da glavna verska središča vsako leto obišče od 300 do 330 milijonov romarjev. Podrobneje v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman. Gosta oddaje sta Oskar Savarin in pater Peter Lavrih.


15.04.2018

Jakobova pot

Jakobova pot je ena najstarejših in največjih množičnih poti, ki že več kot tisoč let privlači romarje različnih ras, verskega prepričanja in starosti, da se podajo na svojevrstno telesno in duhovno doživetje. Zelo je priljubljena tudi med Slovenci, ki se na pot odpravijo peš ali s kolesom. O vsem tem v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.


08.04.2018

Pogled iz vesolja - Randy Bresnik

Ameriški vesoljec slovenskega rodu Randy Bresnik je pred kratkim obiskal domovino svojih prednikov. Na vesoljskih misijah je bil dvakrat. Tomaž Gerden se je z njim pogovarjal o duhovnih razsežnostih bivanja na Mednarodni vesoljski postaji, o posebnem pogledu na Zemljo z vesolja.


01.04.2018

Nadškof Alojzij Cvikl: »Iz teme bo zasvetila luč«

V tokratni praznični oddaji bo naš gost mariborski nadškof metropolit mag. Alojzij Cvikl … o krščanstvu kot veri upanja, svobode in radosti bomo govorili, pa o odgovornosti vsakega posameznika pred izzivi časa in večnosti, kristjanov še posebej.


25.03.2018

Zakon močnejšega?

V arhaičnih kulturah je veljalo pravilo »življenje za življenje, oko za oko, zob za zob«. Naravna želja po obvladovanju je porodila merilo pravičnosti, ki je po eni od antičnih opredelitev tisto, kar koristi močnejšemu. Tudi Jezusa ob prihodu v Jeruzalem ljudstvo pozdravlja kot mogočnega kralja, ki bo zatirane Izraelce rešil jarma rimskega okupatorja. V sledečih dogodkih pa ravno nasprotno zasledimo klic k večji pravičnosti ter logiko križa – absurd logike moči. Gosta sta biblicistka uršulinka dr. Terezija Večko in generalni tajnik svetopisemske družbe Slovenije Matjaž Črnivec.


18.03.2018

Papež Frančišek – najbolj priljubljeni svetovni voditelj

Papež Frančišek je najbolj priljubljen med svetovnimi voditelji. Raziskava je bila s kombinacijo različnih metod izvedena v 53 državah po svetu, v njej pa je sodelovalo skoraj 53.000 ljudi. O njem ima pozitivno mnenje več kot 50 odstotkov svetovnega prebivalstva, negativno pa 17 odstotkov. Njegova ocena je visoka ne glede na versko pripadnost anketirancev. Med državami, v katerih imajo o papežu najboljše mnenje, izstopa Hrvaška. Tudi v Sloveniji je najvišjo podporo prejel papež. Sledijo francoski predsednik Macron, kitajski predsednik in nemška kanclerka. Na dnu lestvice po priljubljenosti med Slovenci najdemo predsednika ZDA Trumpa in turškega predsednika Erdogana. Oddajo je pripravil Marko Rozman.


11.03.2018

Duhovna in verska praksa invalidov

V oddaji sodelujejo trije iz mariborskega Društva slepih in slabovidnih: Jožica Beranič, ki ima samo 3 procentni vid, rodila pa se je slepa, slepi Goran Glazer in njegova videča žena Mateja Hriberšek Glazer. V oddaji sproščeno spregovorijo o odnosu do presežnega in svetega, o svoji vsakodnevni krščanski verski praksi – tudi v povezavi s svojih zdravstveno omejenostjo – slepoto. Bog je predvsem algoritem srca, duše in odnosa do sočloveka, je govorica Dobrote in Ljubezni – poudarjajo. Oddajo je pripravil Tone Petelinšek.


04.03.2018

Friderik Baraga – Primož Trubar severnoameriških staroselcev

V prvi polovici 19. stoletja so se predstavni in izkustveni horizonti večine Slovenk in Slovencev v glavnem še ujemali z mejami dežel, v katerih so živeli. Zato je zgodba Ireneja Friderika Barage, misijonarja, ki je v severni Ameriki postal Primož Trubar govorcem dveh staroselskih jezikov, otavánskega in očipvéjskega, še toliko bolj nenavadna. V letu, ko se spominjamo 150. obletnice Baragove smrti, se bomo misijonarju, škofu in od leta 1972 kandidatu za svetnika poklonili tudi v tokratnih Sledeh večnosti. V tokratni oddaji gostimo arheologa in etnografa, dr. Marka Freliha, ki se znanstveno posveča prav raziskovanju stikov, ki so jih v preteklosti imeli slovenski misijonarji z neevropskimi ljudstvi. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.


25.02.2018

Budistična nuna

Lama Karma Wangmo, prej znana kot Tina Poberaj, je danes posvečena tibetanska nuna. Že od nekdaj jo je zanimal budizem, pred 17-imi leti pa se je odpravila v Indijo in se pri največjih učiteljih, tudi pri dalajlami, naučila tibetanskega budističnega nauka. Oddajo je pripravil Marko Rozman.


18.02.2018

Post in postni ćas

Minulo pepelnično sredo se je začel 40 dnevni postni čas, ki traja do velike noči. V postnem času se v mnogih vzpostavlja dinamično razmerje med dušo, duhom in telesom. Post doživljajo na različnih ravneh, z različno intenziteto in sorodnimi cilji. O tem v oddaji razmišlja katoliški duhovnik, profesor sociologije in psihologije na Teološki fakulteti dr.Vinko Potočnik in Darinka Bukovnik iz Maribora, ki ima bogate osebne postne izkušnje. Oddajo je pripravil Anton Petelinšek.


11.02.2018

Amiši - izgubljeni v času?

V današnjem času si je težko predstavljati življenje brez elektrike, pametnih telefonov, računalnika, interneta in drugih sodobnih pripomočkov. Če bi obiskali katero od bolj konservativnih amiških skupnosti, bi bilo tako, kot da bi šli nazaj v času in obiskali kmečko podeželje 19. stoletja. Kdo so pravzaprav Amiši, kakšna je njihova vera in duhovnost, zakaj zavračajo sodobne tehnologije in kako poteka njihovo preprosto življenje? Gostja je zgodovinarka, teologinja, novinarka, turistična vodička in svetovna popotnica Andreja Rustja Moškotevc.


04.02.2018

Umetnost in presežno

Oddaja ima delovni podnaslov ‘umetnost in sveto’, v njej pa gostimo novorojeno kristjanko, sicer priznano slovensko pianistko Adriano Magdovski, ki je v času študija svoje znanje izpopolnjevala tudi v Angliji in Nemčiji, trenutno pa je izredna profesorica za glasbo na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru. V oddaji ji dela družbo tudi binkoštni pastor Srečko Krajnc iz Maribora. Tema pogovora: umetnost kot presežno polje srečavanja in prepletanja svetega-božjega-presežnega in kot neustavljivo hrepenenje po Lepoti, Dobroti in Ljubezni. Oddajo je pripravil Tone Petelinšek.


28.01.2018

Ekumenizem: edinost v različnosti

Ekumenizem ali gibanje za edinost kristjanov si prizadeva za spravo, zbližanje in enotnost krščanskih Cerkva. Medtem ko medverski dialog zajema vse vere, poteka ekumensko delo znotraj krščanstva in želi zbližati katoličane, pravoslavne in protestante. Ob letošnjem Tednu molitve za edinost kristjanov nas bo zanimalo kako blizu ali kako daleč so si različne krščanske skupnosti in kako zbliževanje kristjanov poteka v praksi. Gosta oddaje sta tajnik Slovenskega ekumenskega sveta dr. Bogdan Dolenc in evangeličanski duhovnik mag. Leon Novak.


21.01.2018

Svetovni dan religij

Na svetovni dan religij se bomo pogovarjali o pomenu in vlogi religij v modernem času. Smo v obdobju globalizacije, ki po eni strani podira meje med državami, po drugi strani pa predstavlja vedno večji izziv za sprejemanje razlik in posebnosti. Mešanje kultur v Evropi prinaša tudi mešanje religij. Ali je možen dialog in soobstoj različnih religijskih sistemov v današnjem času? Oddajo je pripravil Marko Rozman


14.01.2018

Medijska konstrukcija realnosti

V tokratni oddaji Sledi večnosti smo spregovorili o nekaterih krščanskih pogledih na medijsko sooblikovanje tega časa in prostora, tudi verskega. Gosta oddaje sta: murskosoboški škof dr.Peter Štumpf, ki pri slovenski Škofovski konferenci vodi Komisijo za medije in član te komisije Božo Rustja-duhovnik iz Kopra, tudi urednik katoliškega mesečnika Ognjišče. Oddajo je pripravil Tone Petelinšek.


07.01.2018

Pravoslavni božič

Verniki Srbske pravoslavne cerkve božič praznujejo pozneje kot večina kristjanov, saj uporabljajo julijanski koledar, ki za gregorijanskim zaostaja za 13 dni. O tem, kako poteka samo praznovanje božiča, kakor tudi same priprave nanj – 6 tedensko postenje, prisluhnite v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.


31.12.2017

Pomembnejši dogodki in oddaje v letu 2017

V tokratni oddaji Sledi večnosti boste lahko prisluhnili povzetku pomembnejših oddaj leta 2017. Z aktualnimi gosti smo se pogovarjali o temeljnih človekovih vprašanjih skozi prizmo duhovnosti in religij ter drugih humanističnih ved. Oddajo je pripravil Marko Rozman.


24.12.2017

Pričakovanje božičnega večera v 12-članski družini

V Sloveniji poznamo 14 družin z desetimi otroki. Med njimi najdemo tudi družino Rus z Brezovice pri Ljubljani, ki na svoj način doživlja in praznuje božič. Božični večer si popestri z glasbo, saj prav vsak izmed njenih članov igra na kakšen inštrument. O tem, kakšno je pri njih pričakovanje božičnega večera, v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.


Stran 18 od 29
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov