Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Srebrni skavti

19.04.2015


Slovenski skavti in skavtinje že 25 let živijo obljubo Bogu in domovini

»Bodi pripravljen – vedno pripravljen!« je geslo, ki skavte opozarja, da morajo biti vedno in povsod pripravljeni izvrševati tri skavtske vrline: odkritosrčnost, požrtvovalnost in čistost. Skavti so v Sloveniji uradno prisotni od leta 1990, njihov osnovni namen pa je prispevati k telesnemu, duševnemu, duhovnemu in družbenemu razvoju mladih ljudi, da bodo lahko postali zrele osebnosti.

»Skavti smo tu zato, da vzgajamo za odgovorno državljanstvo; da tisti, ki bo na koncu zapustil našo organizacijo in zaključil s svojo aktivno skavtsko potjo, ne bo zaključil skavtstva kot načina življenja, ampak bo vedno spreminjal družbo, v svoji družini, v službi in povsod, kjer bo prisoten,« je njihovo vlogo povzela načelnica Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov (ZSKSS) Irena Mrak Merhar.

Vojaška organizacija je skrivnost uspeha

Ustanovitelj skavtov sir Robert Baden-Powel se je rodil v Londonu leta 1857. Kot otrok je v naravi preživel mnoge ure, saj so mu veščine, kot so postavljanje šotora, vozlanje ali kurjenje ognjev, šle dobro od rok. Uglednost družine ter njegova izredna spretnost, vzdržljivost in moč so mu omogočile, da se je z vojaško kariero konjeniškega oficirja povzpel zelo visoko. V vojski je veliko potoval po svetu in je bil med tovariši zaradi mnogih zanimanj in vedre osebnosti zelo priljubljen. Ob koncu vojaške kariere je bil povišan v general-majorja in generalnega inšpektorja konjenice, napisal pa je tudi več knjig.

Njegovo delo o izvidništvu je postalo prava uspešnica, ki so jo brali predvsem mladi. To je bil zanj znak, da je opustil vojsko in se posvetil vzgoji. Prvi skavtski tabor, ki velja za začetek skavtska, je Baden-Powel pripravil leta 1907 na otoku Brownsea na jugu Anglije. Leta 1908 je izdal knjigo Skavtstvo za fante, kjer je prvič uporabil načelo »učenja z delom«, skavtstvo pa je preraslo angleške meje in se hitro razširilo po svetu. Dobrih 10 let pozneje se je odvilo prvo svetovno srečanje skavtov v Londonu, ki se ga je udeležilo 8.000 skavtov iz 34 držav. Na svetovnem srečanju leta 1929 pa je bilo že 50.000 skavtov iz 72 dežel.

Skavti prepovedani med 2. svetovno vojno

Skavtstvo se je v Sloveniji začelo že 22. oktobra 1922. Takrat se je zbrala skupina fantov pod vodstvom Franca Pintarja. Za zgled so potrebovali odraslega skavta, zato so našli poljskega skavtskega inštruktorja, ki jim je na začetku pomagal. Kot je povedal skavtski duhovni asistent Janez Kobal je bila organizacija med drugo svetovno vojno ukinjena:

»Vojaška oblast je poskušala uporabiti ali pa zlorabiti znanja, ki so jih imeli skavti. Ni pa prenesla razmišljanja s svojo glavo, zato so totalitarni režimi vedno ukinjali skavtske organizacije, ker so v njih videli konkurenta. Po drugi svetovni vojni so bile prepovedane vse krščanske organizacije, razen tistih, ki so bile izrecno dovoljene. Kljub temu je marsikateri pedagog na skrivaj uporabljal metode iz skavtske knjige. To je bilo nekakšno zakopano seme, ki je vzkalilo potem, ko je prišla prava vlaga in prava pomlad.«

Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov je bilo ustanovljeno 31. marca 1990 in je ob ustanovitvi štelo 70 članov, danes pa jih ima več kot 4.500. ZSKSS je bila ena izmed prvih skavtskih organizacij v takratni Jugoslaviji, v Vzhodni in Srednji Evropi ter prvo katoliško združenje, ki je nastalo po 2. svetovni vojni v Sloveniji. V preteklih petindvajsetih letih je skavtske vrste obiskovalo več kot 20.000 mladih. ZSKSS je član Svetovnega združenja skavtinj (World Association of Girl Guides and Girl Scouts) – WAGGGS, v okviru katere spadajo v Evropsko regijo. 1996 so postali pridruženi, leta 1999 pa polnopravni člani.

Metoda bobrov in volkuljic

Skavti se organizacijsko delijo na lokalne enote oziroma stege. ZSKSS trenutno sestavlja 72 stegov, ki se nahajajo na področju celotne Slovenije. »Na nacionalni ravni imamo sedež v Ljubljani in eno podružnico v Mariboru, sicer pa smo razdeljeni v tri regije: primorsko, mariborsko in ljubljansko. V lokalnem okolju so stegi navadno vezani na neko župnijo, pokrivajo pa območje ene ali več občin,« je povedala Irena Mrak Merhar.

Skavti so razdeljeni v štiri starostne skupine od šest do 30 let, vodi pa jih okoli 820 voditeljev prostovoljcev. »Stari 6 in 7 let so bobri in bobrovke, od 8 do 10 volčiči in volkuljice, od 11 do 15 izvidniki in vodnice, in potem še popotniki in popotnice do 21. leta. Starejši smo voditelji,« še dodaja načelnica.

Vsako leto izvedejo več kot 300 večdnevnih zimskih in poletnih taborov ter drugih dejavnosti, kjer si mladi pridobivajo veščine za samostojno življenje. Neformalne vzgojno-izobraževalne dejavnosti izvajajo s pomočjo skavtske metode, ki je po navedbah ZSKSS v svetu priznana kot ena najučinkovitejših metod za vzgojo samostojnih ljudi in okoljsko vzgojo.

»Skavtska metoda je res celosten pristop. Ima 8 elementov vzgoje, od pomena simbolne govorice, učenja z delom, pa do služenja v družbi. V ZSKSS pa smo dodali še štiri in sicer, da vzgajamo za enakopravnost ter sobivanje fantov in deklet, da vzgajamo tudi za mednarodno razsežnost, da spoštujemo vse in hkrati preko tega še bolj spoznavamo sebe. Dodajamo pa tudi duhovnost in skavtsko okoljsko vzgojo,« nam je pojasnila Merharjeva.

Skavti ali taborniki?

Poleg skavtov pri nas obstajajo tudi taborniki, ki so združeni v Zvezo tabornikov Slovenije (ZTS). Oboji so povezani z naravno in taborjenji. Kot je povedal Janez Kobal, na prvi pogled ni očitnih razlik, oboji si prizadevajo tudi za medsebojno sodelovanje. »Organizaciji sta različni po barvi kroja in statutu. Sam menim, da je bistvena razlika v antropologiji. Če vzameš, da je človek tudi duhovno bitje, potem boš to dimenzijo postavil v vzgojo in ji boš dal primerno velik del. Mi se tega precej držimo in se zato imenujemo tudi katoliški skavti. Kot je rekel že Bi-Pi, naj bi vsak skavt imel neko religiji, ker mu to odpira eno dobro dimenzijo v življenju. Religija pa ni samo osebna vera, nekaj kar čutiš v srcu, ampak je tudi skupek obredov. Religiozna pripadnost je tudi pripadnost cerkvi, takšni ali drugačni. Mi ne samo, da toleriramo, da je nekdo veren, ampak se tega veselimo in celo spodbujamo.«

Razlika med sicer sorodnima organizacijama pa je tudi na mednarodni ravni. Svetovna skavtska organizacija (WOSM) je bila ustanovljena leta 1922, v njo je danes včlanjenih 161 skavtskih združenj iz vsega sveta. WOSM predstavlja največjo vzgojno mladinsko organizacijo na svetu, njena članica iz Slovenije pa je Zveza tabornikov Slovenije, ki tako nosi tudi naziv »nacionalna skavtska organizacija« (v skladu s sprejeto politiko, da je članica WOSM-a lahko samo ena skavtska organizacija ali zveza iz posamezne države). Kljub temu pa taborniki (ZTS), slovenskim skavtom (ZSKSS) na podlagi obojestranskega sporazuma zagotavljajo pravico do osebnega članstva v WOSM-u, medtem ko ZSKSS zagotavlja tabornikom udeležbo na vseh aktivnostih, ki jih organizira druga mednarodna skavtska organizacija WAGGGS.


Sledi večnosti

578 epizod


Obravnavamo duhovnost v najširšem pomenu besede in se osredotočamo na delovanja različnih verskih skupnosti in človekoljubnih organizacij znotraj teh skupnosti.

Srebrni skavti

19.04.2015


Slovenski skavti in skavtinje že 25 let živijo obljubo Bogu in domovini

»Bodi pripravljen – vedno pripravljen!« je geslo, ki skavte opozarja, da morajo biti vedno in povsod pripravljeni izvrševati tri skavtske vrline: odkritosrčnost, požrtvovalnost in čistost. Skavti so v Sloveniji uradno prisotni od leta 1990, njihov osnovni namen pa je prispevati k telesnemu, duševnemu, duhovnemu in družbenemu razvoju mladih ljudi, da bodo lahko postali zrele osebnosti.

»Skavti smo tu zato, da vzgajamo za odgovorno državljanstvo; da tisti, ki bo na koncu zapustil našo organizacijo in zaključil s svojo aktivno skavtsko potjo, ne bo zaključil skavtstva kot načina življenja, ampak bo vedno spreminjal družbo, v svoji družini, v službi in povsod, kjer bo prisoten,« je njihovo vlogo povzela načelnica Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov (ZSKSS) Irena Mrak Merhar.

Vojaška organizacija je skrivnost uspeha

Ustanovitelj skavtov sir Robert Baden-Powel se je rodil v Londonu leta 1857. Kot otrok je v naravi preživel mnoge ure, saj so mu veščine, kot so postavljanje šotora, vozlanje ali kurjenje ognjev, šle dobro od rok. Uglednost družine ter njegova izredna spretnost, vzdržljivost in moč so mu omogočile, da se je z vojaško kariero konjeniškega oficirja povzpel zelo visoko. V vojski je veliko potoval po svetu in je bil med tovariši zaradi mnogih zanimanj in vedre osebnosti zelo priljubljen. Ob koncu vojaške kariere je bil povišan v general-majorja in generalnega inšpektorja konjenice, napisal pa je tudi več knjig.

Njegovo delo o izvidništvu je postalo prava uspešnica, ki so jo brali predvsem mladi. To je bil zanj znak, da je opustil vojsko in se posvetil vzgoji. Prvi skavtski tabor, ki velja za začetek skavtska, je Baden-Powel pripravil leta 1907 na otoku Brownsea na jugu Anglije. Leta 1908 je izdal knjigo Skavtstvo za fante, kjer je prvič uporabil načelo »učenja z delom«, skavtstvo pa je preraslo angleške meje in se hitro razširilo po svetu. Dobrih 10 let pozneje se je odvilo prvo svetovno srečanje skavtov v Londonu, ki se ga je udeležilo 8.000 skavtov iz 34 držav. Na svetovnem srečanju leta 1929 pa je bilo že 50.000 skavtov iz 72 dežel.

Skavti prepovedani med 2. svetovno vojno

Skavtstvo se je v Sloveniji začelo že 22. oktobra 1922. Takrat se je zbrala skupina fantov pod vodstvom Franca Pintarja. Za zgled so potrebovali odraslega skavta, zato so našli poljskega skavtskega inštruktorja, ki jim je na začetku pomagal. Kot je povedal skavtski duhovni asistent Janez Kobal je bila organizacija med drugo svetovno vojno ukinjena:

»Vojaška oblast je poskušala uporabiti ali pa zlorabiti znanja, ki so jih imeli skavti. Ni pa prenesla razmišljanja s svojo glavo, zato so totalitarni režimi vedno ukinjali skavtske organizacije, ker so v njih videli konkurenta. Po drugi svetovni vojni so bile prepovedane vse krščanske organizacije, razen tistih, ki so bile izrecno dovoljene. Kljub temu je marsikateri pedagog na skrivaj uporabljal metode iz skavtske knjige. To je bilo nekakšno zakopano seme, ki je vzkalilo potem, ko je prišla prava vlaga in prava pomlad.«

Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov je bilo ustanovljeno 31. marca 1990 in je ob ustanovitvi štelo 70 članov, danes pa jih ima več kot 4.500. ZSKSS je bila ena izmed prvih skavtskih organizacij v takratni Jugoslaviji, v Vzhodni in Srednji Evropi ter prvo katoliško združenje, ki je nastalo po 2. svetovni vojni v Sloveniji. V preteklih petindvajsetih letih je skavtske vrste obiskovalo več kot 20.000 mladih. ZSKSS je član Svetovnega združenja skavtinj (World Association of Girl Guides and Girl Scouts) – WAGGGS, v okviru katere spadajo v Evropsko regijo. 1996 so postali pridruženi, leta 1999 pa polnopravni člani.

Metoda bobrov in volkuljic

Skavti se organizacijsko delijo na lokalne enote oziroma stege. ZSKSS trenutno sestavlja 72 stegov, ki se nahajajo na področju celotne Slovenije. »Na nacionalni ravni imamo sedež v Ljubljani in eno podružnico v Mariboru, sicer pa smo razdeljeni v tri regije: primorsko, mariborsko in ljubljansko. V lokalnem okolju so stegi navadno vezani na neko župnijo, pokrivajo pa območje ene ali več občin,« je povedala Irena Mrak Merhar.

Skavti so razdeljeni v štiri starostne skupine od šest do 30 let, vodi pa jih okoli 820 voditeljev prostovoljcev. »Stari 6 in 7 let so bobri in bobrovke, od 8 do 10 volčiči in volkuljice, od 11 do 15 izvidniki in vodnice, in potem še popotniki in popotnice do 21. leta. Starejši smo voditelji,« še dodaja načelnica.

Vsako leto izvedejo več kot 300 večdnevnih zimskih in poletnih taborov ter drugih dejavnosti, kjer si mladi pridobivajo veščine za samostojno življenje. Neformalne vzgojno-izobraževalne dejavnosti izvajajo s pomočjo skavtske metode, ki je po navedbah ZSKSS v svetu priznana kot ena najučinkovitejših metod za vzgojo samostojnih ljudi in okoljsko vzgojo.

»Skavtska metoda je res celosten pristop. Ima 8 elementov vzgoje, od pomena simbolne govorice, učenja z delom, pa do služenja v družbi. V ZSKSS pa smo dodali še štiri in sicer, da vzgajamo za enakopravnost ter sobivanje fantov in deklet, da vzgajamo tudi za mednarodno razsežnost, da spoštujemo vse in hkrati preko tega še bolj spoznavamo sebe. Dodajamo pa tudi duhovnost in skavtsko okoljsko vzgojo,« nam je pojasnila Merharjeva.

Skavti ali taborniki?

Poleg skavtov pri nas obstajajo tudi taborniki, ki so združeni v Zvezo tabornikov Slovenije (ZTS). Oboji so povezani z naravno in taborjenji. Kot je povedal Janez Kobal, na prvi pogled ni očitnih razlik, oboji si prizadevajo tudi za medsebojno sodelovanje. »Organizaciji sta različni po barvi kroja in statutu. Sam menim, da je bistvena razlika v antropologiji. Če vzameš, da je človek tudi duhovno bitje, potem boš to dimenzijo postavil v vzgojo in ji boš dal primerno velik del. Mi se tega precej držimo in se zato imenujemo tudi katoliški skavti. Kot je rekel že Bi-Pi, naj bi vsak skavt imel neko religiji, ker mu to odpira eno dobro dimenzijo v življenju. Religija pa ni samo osebna vera, nekaj kar čutiš v srcu, ampak je tudi skupek obredov. Religiozna pripadnost je tudi pripadnost cerkvi, takšni ali drugačni. Mi ne samo, da toleriramo, da je nekdo veren, ampak se tega veselimo in celo spodbujamo.«

Razlika med sicer sorodnima organizacijama pa je tudi na mednarodni ravni. Svetovna skavtska organizacija (WOSM) je bila ustanovljena leta 1922, v njo je danes včlanjenih 161 skavtskih združenj iz vsega sveta. WOSM predstavlja največjo vzgojno mladinsko organizacijo na svetu, njena članica iz Slovenije pa je Zveza tabornikov Slovenije, ki tako nosi tudi naziv »nacionalna skavtska organizacija« (v skladu s sprejeto politiko, da je članica WOSM-a lahko samo ena skavtska organizacija ali zveza iz posamezne države). Kljub temu pa taborniki (ZTS), slovenskim skavtom (ZSKSS) na podlagi obojestranskega sporazuma zagotavljajo pravico do osebnega članstva v WOSM-u, medtem ko ZSKSS zagotavlja tabornikom udeležbo na vseh aktivnostih, ki jih organizira druga mednarodna skavtska organizacija WAGGGS.


12.03.2017

Holi - praznik pomladi

Ob prihajajočem hindujskem novem letu ter obeleževanju praznika pomladi – Holi, bomo predstavili marsikomu neznana dejstva Hinduízma, velike svetovne religije. Podrobneje v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.


05.03.2017

Odpoved hrani - vrata do lastne duše?

Post je prastaro izročilo, ki ima svoje korenine v religiji in svojo tradiciji v vseh kulturah, ne le krščanski. Postenje odpira možnost za versko izkušnjo, za čutenje edinosti telesa, duše in duha. Po drugi strani pa so se morala ljudstva ob določenih časih postiti zaradi preživetja, ker niso imeli hrane (npr. slaba letina). To je delovalo tudi na psiho ljudi: postali so bolj mirni, manj agresivni, bolj zdravi in skoraj niso poznali civilizacijskih bolezni. Gosta sta br. Miha Sekolovnik in s. Marija Irena Stele.


26.02.2017

Budizem

Tibetansko novo leto - Losar velja za enega najpomembnejših praznikov na Tibetu in tudi drugod po svetu kjer se nahajajo budistične skupnosti. V tokratni oddaji o pomenu praznika in budistični duhovnosti. Gosta: predsednik dobrodelnega društva Tibet Matjaž Trontelj in Štefan Miljevič.


19.02.2017

Bog na filmskem traku

Odnos med religijo in filmom je zaznamovan z nasprotovanjem, nelagodjem in prerekanjem, pa tudi z navdušenjem, pričakovanjem in evforijo. Verniki različnih krščanskih cerkva so napadali film in svarili pred njim, med njimi tudi protestantski pridigar John Rice: »Svarim vas pred gledanjem filmov, saj vam ob tem lahko otrdi srce do te mere, da se boste zaljubili v greh.« Po drugi strani pa je film tudi sredstvo evangelizacije. Film Jezus iz leta 1979, ki je bil sinhroniziran v več kot tisoč jezikov in ga naj bi videlo 5,4 milijarde gledalcev, velja za enega najvplivnejših filmov o Jezusu. Gosta sta filmska ustvarjalca David Sipoš in Matjaž Feguš.


12.02.2017

Krščanska adventistična cerkev v Republiki Sloveniji

Krščanska adventistična cerkev je protestantska verska skupnost, katere začetki segajo v čas velikega verskega prebujenja, ki je v 19. stoletju zajelo Evropo in Severno Ameriko ter vse do reformacije v 16. stoletju. Poleg verskega deluje tudi na vzgojno-izobraževalnem in zdravstvenem področju, blizu pa jim je tudi sodobna ritmična duhovna glasba. Oddajo je pripravil Marko Rozman.


05.02.2017

Plečnikova duhovna podoba

Slovenci smo z Jožetom Plečnikom posegli v vrh moderne sakralne umetnosti. Vse življenje je eksperimentiral z različnimi tipi cerkva v prepričanju, da se mora Cerkev vrniti k svojim demokratičnim koreninam zgodnjekrščanskega časa in se otresti nepotrebnega balasta poznejših stoletij. Zavzeto se je ukvarjal z vprašanjem, kako versko skupnost tesneje povezati z duhovnikom, ki je posrednik med njo in Bogom. Plečnik ni bil samo veliki umetnik in arhitekt, ampak je bil tudi pokončen Slovenec, mislec, predvsem pa globoko veren človek, ki je svoja velika dela črpal iz vere in zagledanosti v Boga. Gosta sta Marija Krebelj in mag. Anton Berčan.


29.01.2017

Urad za verske skupnosti

Urad za verske skupnosti v okviru svojih nalog spremlja položaj cerkva in drugih verskih skupnosti. Slednjim ponuja strokovno pomoč ter jih obvešča o predpisih, drugih aktih in ukrepih, ki zadevajo njihovo delovanje. O aktualnem dogajanjem na tem področjem in sami vlogi urada, se bomo pogovarjali z direktorjem urada, dr. Gregorjem Lesjakom. Oddajo je pripravil Marko Rozman.


22.01.2017

Praktični ekumenizem družine Šiftar

Ko razmišljamo o dialogu med krščanskimi cerkvami navadno v ospredje postavljamo na eni strani teološke in zgodovinske razloge za razdeljenost, ter na drugi strani dosežke, ki so jih cerkveni predstavniki dosegli na najvišjih ravneh srečevanj. O tem, kako poteka ekumenizem v praksi, pa sta spregovorila zakonca Šiftar, ki versko raznolikost živita v svojem zakonu in družini.


15.01.2017

400. obletnica karizme Vincencija Pavelskega

Misijonska družba – lazaristi predstavlja misijonsko in apostolsko družbo, ki skrbijo za ljudske in zunanje misijone, duhovne vaje, vzgojo duhovščine ter pomagajo ljudem v stiski. V letošnjem letu praznujejo 400. obletnico obstoja. Več v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.


08.01.2017

Od hrane do Boga

»Si to, kar ješ« je preprosta trditev, ki v sebi nosi tudi nekaj resnice. Prehrana namreč vpliva na vse celice v telesu, prav tako vpliva na razpoloženje, energijo, koncentracijo, spanje in zdravje. Kakšen vpliv ima hrana in odrekanje določeni vrsti hrane na človekovo duhovnost? Gost oddaje je duhovnik in kuhar Marko Čižman.


01.01.2017

Pomembnejši dogodki in oddaje v letu 2016

V tokratni oddaji Sledi večnosti boste lahko prisluhnili povzetku pomembnejših oddaj leta 2016. Z aktualnimi gosti smo se pogovarjali o temeljnih človekovih vprašanjih skozi prizmo duhovnosti in religij ter drugih humanističnih ved. Oddajo je pripravil Marko Rozman.


25.12.2016

Stanislav Zore

Z ljubljanskim metropolitom o tem pred kakšnimi izzivi stoji Cerkev v 21. stoletju, o pomenu božiča, o duhovnem iskanju sodobnega človeka…


18.12.2016

80 let papeža Frančiška

Skoraj štiriletna »revolucija nežnosti« papeža Frančiška je botrovala oblikovanju izrazito pozitivne medijske podobe verskega voditelja, ki obiskuje zapornike, sprejema homoseksualce, tolaži žrtve nasilja, odpira sveto leto usmiljenja in na sploh nikogar ne obsoja. Po drugi strani pa je mogoče slišati vedno glasnejše kritike, predvsem znotraj katoliških krogov, ki jih moti papeževo prijateljevanje z muslimani in protestanti, ki v papeževi kritiki potrošniškega kapitalizma vidijo grožnjo socializma, celo komunizma, in ki Frančiškov vpliv na mednarodne odnose merijo skozi prizmo neobsojanja pokojnega kubanskega predsednika. Ob Frančiškovem 80. rojstnem dnevu bomo z gosti, Mojco Širok, dr. Miranom Špeličem in dr. Alešem Maverjem, osvetlili nekatere odmevnejše papeževe poteze.


11.12.2016

Evangelijska krščanska cerkev

Evangelijska krščanska cerkev Jezusovega izročila najde svoje korenine in nasledstvo v cerkvah nastalih v času reformacije in protestantizma, posebej iz gibanja, ki je izšlo iz Anglikanske cerkve. V Sloveniji prve zametke najdemo v 16. stoletju, bolj konkretni začetki pa segajo v obdobje pred 1. Svetovno vojno. Oddajo je pripravil Marko Rozman.


04.12.2016

Advent danes

Adventni venček je eden najpogostejših motivov, ki jih povezujemo z decembrskimi prazniki, vendar mnogi njegove simbolike ne poznajo. Simbolno predstavlja obdobje adventa, čas pričakovanja in priprave na božične praznike. Kakšen pomen ima advent danes tako pri nas kot v tujini, v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.


27.11.2016

Stati inu obstati – 500 let reformacije

Nove ideje, ki so nastale iz nauka Martina Lutra, so iz Evrope hitro prišle v naše kraje. Prinesli so jih potujoči obrtniki, trgovci in študenti iz italijanskih in nemških univerz. Na Slovenskem je reformacija trajala približno 100 let in je potekala v več fazah, podpirali so jo zlasti plemiči in meščani. Tako je nastala protestantska cerkev luteranskega tipa augsburške veroizpovedi. V slovenskem prostoru je bil osrednja osebnost reformacijskega gibanja Primož Trubar, ki je leta 1550 napisal Katekizem. Kako pol tisočletja pozneje še vedno odmevajo znamenite besede iz prve slovenske tiskane knjige: »V stiskah potrebujemo pravo vero. S takšno vero more kristjan v stiskah in skušnjavah stati in obstati?« V pogovoru sodelujejo: Matjaž Črnivec, mag. Zmago Godina, dr. Nenad Vitorović.


20.11.2016

Mistika kot most

Ljudje, ki so doživeli mistično izkušnjo pravijo, da srečanja s Svetim ni mogoče opisati. Gre za izkušnjo, ki naj bi presegala človekov racionalni miselni okvir. Mistiki iz različnih verskih tradicij zato svojo izkušnjo opišejo predvsem s simboli in poetičnim jezikom. Gosta oddaje: filozof in kulturolog dr. Robert Kralj, ter islamolog in arabist mag. Raid Al-Daghistani.


13.11.2016

Odnos do živali znotraj religij

Zdi se, da živali danes nimajo več nobenega zatočišča. Genski inženiring se vtika celo v notranji ustroj živih bitij z namenom njihovega izkoriščanja, brez vsakega strahospoštovanja pred življenjem. Kakšen pa je odnos do živali znotraj institucionaliziranih religij? Oddajo je pripravil Marko Rozman.


06.11.2016

Doma v nebesih?

Nebesa pomenijo za vernike številnih verstev stanje večne blaženosti. V zgodovini religij se ta univerzalni simbol giblje od konkretnih, prostorskih predstav do duhovnega stanja. V bibličnem izročilu so nebesa simbol transcendence, drugačnosti Boga od vsega, kar izkušamo v človeškem življenju, in hkrati simbol posebnega duhovnega stanja, združitve z Bogom. Gost oddaje je dr. Marjan Turnšek.


30.10.2016

Jubilejno leto reformacije - Filo Geza

Po svetu se pričenja obeleževanje 500. obletnice reformacije. ki je pomenila začetek drugačnega krščanstva in drugačne Cerkve. Ključna prispevka protestantizma k sodobni družbi sta svoboda človeka, odgovornost ter zavzemanje za osnovne vrednote, ki jih danes mnogi pogrešajo. Več v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.


Stran 21 od 29
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov