Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Srebrni skavti

19.04.2015


Slovenski skavti in skavtinje že 25 let živijo obljubo Bogu in domovini

»Bodi pripravljen – vedno pripravljen!« je geslo, ki skavte opozarja, da morajo biti vedno in povsod pripravljeni izvrševati tri skavtske vrline: odkritosrčnost, požrtvovalnost in čistost. Skavti so v Sloveniji uradno prisotni od leta 1990, njihov osnovni namen pa je prispevati k telesnemu, duševnemu, duhovnemu in družbenemu razvoju mladih ljudi, da bodo lahko postali zrele osebnosti.

»Skavti smo tu zato, da vzgajamo za odgovorno državljanstvo; da tisti, ki bo na koncu zapustil našo organizacijo in zaključil s svojo aktivno skavtsko potjo, ne bo zaključil skavtstva kot načina življenja, ampak bo vedno spreminjal družbo, v svoji družini, v službi in povsod, kjer bo prisoten,« je njihovo vlogo povzela načelnica Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov (ZSKSS) Irena Mrak Merhar.

Vojaška organizacija je skrivnost uspeha

Ustanovitelj skavtov sir Robert Baden-Powel se je rodil v Londonu leta 1857. Kot otrok je v naravi preživel mnoge ure, saj so mu veščine, kot so postavljanje šotora, vozlanje ali kurjenje ognjev, šle dobro od rok. Uglednost družine ter njegova izredna spretnost, vzdržljivost in moč so mu omogočile, da se je z vojaško kariero konjeniškega oficirja povzpel zelo visoko. V vojski je veliko potoval po svetu in je bil med tovariši zaradi mnogih zanimanj in vedre osebnosti zelo priljubljen. Ob koncu vojaške kariere je bil povišan v general-majorja in generalnega inšpektorja konjenice, napisal pa je tudi več knjig.

Njegovo delo o izvidništvu je postalo prava uspešnica, ki so jo brali predvsem mladi. To je bil zanj znak, da je opustil vojsko in se posvetil vzgoji. Prvi skavtski tabor, ki velja za začetek skavtska, je Baden-Powel pripravil leta 1907 na otoku Brownsea na jugu Anglije. Leta 1908 je izdal knjigo Skavtstvo za fante, kjer je prvič uporabil načelo »učenja z delom«, skavtstvo pa je preraslo angleške meje in se hitro razširilo po svetu. Dobrih 10 let pozneje se je odvilo prvo svetovno srečanje skavtov v Londonu, ki se ga je udeležilo 8.000 skavtov iz 34 držav. Na svetovnem srečanju leta 1929 pa je bilo že 50.000 skavtov iz 72 dežel.

Skavti prepovedani med 2. svetovno vojno

Skavtstvo se je v Sloveniji začelo že 22. oktobra 1922. Takrat se je zbrala skupina fantov pod vodstvom Franca Pintarja. Za zgled so potrebovali odraslega skavta, zato so našli poljskega skavtskega inštruktorja, ki jim je na začetku pomagal. Kot je povedal skavtski duhovni asistent Janez Kobal je bila organizacija med drugo svetovno vojno ukinjena:

»Vojaška oblast je poskušala uporabiti ali pa zlorabiti znanja, ki so jih imeli skavti. Ni pa prenesla razmišljanja s svojo glavo, zato so totalitarni režimi vedno ukinjali skavtske organizacije, ker so v njih videli konkurenta. Po drugi svetovni vojni so bile prepovedane vse krščanske organizacije, razen tistih, ki so bile izrecno dovoljene. Kljub temu je marsikateri pedagog na skrivaj uporabljal metode iz skavtske knjige. To je bilo nekakšno zakopano seme, ki je vzkalilo potem, ko je prišla prava vlaga in prava pomlad.«

Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov je bilo ustanovljeno 31. marca 1990 in je ob ustanovitvi štelo 70 članov, danes pa jih ima več kot 4.500. ZSKSS je bila ena izmed prvih skavtskih organizacij v takratni Jugoslaviji, v Vzhodni in Srednji Evropi ter prvo katoliško združenje, ki je nastalo po 2. svetovni vojni v Sloveniji. V preteklih petindvajsetih letih je skavtske vrste obiskovalo več kot 20.000 mladih. ZSKSS je član Svetovnega združenja skavtinj (World Association of Girl Guides and Girl Scouts) – WAGGGS, v okviru katere spadajo v Evropsko regijo. 1996 so postali pridruženi, leta 1999 pa polnopravni člani.

Metoda bobrov in volkuljic

Skavti se organizacijsko delijo na lokalne enote oziroma stege. ZSKSS trenutno sestavlja 72 stegov, ki se nahajajo na področju celotne Slovenije. »Na nacionalni ravni imamo sedež v Ljubljani in eno podružnico v Mariboru, sicer pa smo razdeljeni v tri regije: primorsko, mariborsko in ljubljansko. V lokalnem okolju so stegi navadno vezani na neko župnijo, pokrivajo pa območje ene ali več občin,« je povedala Irena Mrak Merhar.

Skavti so razdeljeni v štiri starostne skupine od šest do 30 let, vodi pa jih okoli 820 voditeljev prostovoljcev. »Stari 6 in 7 let so bobri in bobrovke, od 8 do 10 volčiči in volkuljice, od 11 do 15 izvidniki in vodnice, in potem še popotniki in popotnice do 21. leta. Starejši smo voditelji,« še dodaja načelnica.

Vsako leto izvedejo več kot 300 večdnevnih zimskih in poletnih taborov ter drugih dejavnosti, kjer si mladi pridobivajo veščine za samostojno življenje. Neformalne vzgojno-izobraževalne dejavnosti izvajajo s pomočjo skavtske metode, ki je po navedbah ZSKSS v svetu priznana kot ena najučinkovitejših metod za vzgojo samostojnih ljudi in okoljsko vzgojo.

»Skavtska metoda je res celosten pristop. Ima 8 elementov vzgoje, od pomena simbolne govorice, učenja z delom, pa do služenja v družbi. V ZSKSS pa smo dodali še štiri in sicer, da vzgajamo za enakopravnost ter sobivanje fantov in deklet, da vzgajamo tudi za mednarodno razsežnost, da spoštujemo vse in hkrati preko tega še bolj spoznavamo sebe. Dodajamo pa tudi duhovnost in skavtsko okoljsko vzgojo,« nam je pojasnila Merharjeva.

Skavti ali taborniki?

Poleg skavtov pri nas obstajajo tudi taborniki, ki so združeni v Zvezo tabornikov Slovenije (ZTS). Oboji so povezani z naravno in taborjenji. Kot je povedal Janez Kobal, na prvi pogled ni očitnih razlik, oboji si prizadevajo tudi za medsebojno sodelovanje. »Organizaciji sta različni po barvi kroja in statutu. Sam menim, da je bistvena razlika v antropologiji. Če vzameš, da je človek tudi duhovno bitje, potem boš to dimenzijo postavil v vzgojo in ji boš dal primerno velik del. Mi se tega precej držimo in se zato imenujemo tudi katoliški skavti. Kot je rekel že Bi-Pi, naj bi vsak skavt imel neko religiji, ker mu to odpira eno dobro dimenzijo v življenju. Religija pa ni samo osebna vera, nekaj kar čutiš v srcu, ampak je tudi skupek obredov. Religiozna pripadnost je tudi pripadnost cerkvi, takšni ali drugačni. Mi ne samo, da toleriramo, da je nekdo veren, ampak se tega veselimo in celo spodbujamo.«

Razlika med sicer sorodnima organizacijama pa je tudi na mednarodni ravni. Svetovna skavtska organizacija (WOSM) je bila ustanovljena leta 1922, v njo je danes včlanjenih 161 skavtskih združenj iz vsega sveta. WOSM predstavlja največjo vzgojno mladinsko organizacijo na svetu, njena članica iz Slovenije pa je Zveza tabornikov Slovenije, ki tako nosi tudi naziv »nacionalna skavtska organizacija« (v skladu s sprejeto politiko, da je članica WOSM-a lahko samo ena skavtska organizacija ali zveza iz posamezne države). Kljub temu pa taborniki (ZTS), slovenskim skavtom (ZSKSS) na podlagi obojestranskega sporazuma zagotavljajo pravico do osebnega članstva v WOSM-u, medtem ko ZSKSS zagotavlja tabornikom udeležbo na vseh aktivnostih, ki jih organizira druga mednarodna skavtska organizacija WAGGGS.


Sledi večnosti

571 epizod


Obravnavamo duhovnost v najširšem pomenu besede in se osredotočamo na delovanja različnih verskih skupnosti in človekoljubnih organizacij znotraj teh skupnosti.

Srebrni skavti

19.04.2015


Slovenski skavti in skavtinje že 25 let živijo obljubo Bogu in domovini

»Bodi pripravljen – vedno pripravljen!« je geslo, ki skavte opozarja, da morajo biti vedno in povsod pripravljeni izvrševati tri skavtske vrline: odkritosrčnost, požrtvovalnost in čistost. Skavti so v Sloveniji uradno prisotni od leta 1990, njihov osnovni namen pa je prispevati k telesnemu, duševnemu, duhovnemu in družbenemu razvoju mladih ljudi, da bodo lahko postali zrele osebnosti.

»Skavti smo tu zato, da vzgajamo za odgovorno državljanstvo; da tisti, ki bo na koncu zapustil našo organizacijo in zaključil s svojo aktivno skavtsko potjo, ne bo zaključil skavtstva kot načina življenja, ampak bo vedno spreminjal družbo, v svoji družini, v službi in povsod, kjer bo prisoten,« je njihovo vlogo povzela načelnica Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov (ZSKSS) Irena Mrak Merhar.

Vojaška organizacija je skrivnost uspeha

Ustanovitelj skavtov sir Robert Baden-Powel se je rodil v Londonu leta 1857. Kot otrok je v naravi preživel mnoge ure, saj so mu veščine, kot so postavljanje šotora, vozlanje ali kurjenje ognjev, šle dobro od rok. Uglednost družine ter njegova izredna spretnost, vzdržljivost in moč so mu omogočile, da se je z vojaško kariero konjeniškega oficirja povzpel zelo visoko. V vojski je veliko potoval po svetu in je bil med tovariši zaradi mnogih zanimanj in vedre osebnosti zelo priljubljen. Ob koncu vojaške kariere je bil povišan v general-majorja in generalnega inšpektorja konjenice, napisal pa je tudi več knjig.

Njegovo delo o izvidništvu je postalo prava uspešnica, ki so jo brali predvsem mladi. To je bil zanj znak, da je opustil vojsko in se posvetil vzgoji. Prvi skavtski tabor, ki velja za začetek skavtska, je Baden-Powel pripravil leta 1907 na otoku Brownsea na jugu Anglije. Leta 1908 je izdal knjigo Skavtstvo za fante, kjer je prvič uporabil načelo »učenja z delom«, skavtstvo pa je preraslo angleške meje in se hitro razširilo po svetu. Dobrih 10 let pozneje se je odvilo prvo svetovno srečanje skavtov v Londonu, ki se ga je udeležilo 8.000 skavtov iz 34 držav. Na svetovnem srečanju leta 1929 pa je bilo že 50.000 skavtov iz 72 dežel.

Skavti prepovedani med 2. svetovno vojno

Skavtstvo se je v Sloveniji začelo že 22. oktobra 1922. Takrat se je zbrala skupina fantov pod vodstvom Franca Pintarja. Za zgled so potrebovali odraslega skavta, zato so našli poljskega skavtskega inštruktorja, ki jim je na začetku pomagal. Kot je povedal skavtski duhovni asistent Janez Kobal je bila organizacija med drugo svetovno vojno ukinjena:

»Vojaška oblast je poskušala uporabiti ali pa zlorabiti znanja, ki so jih imeli skavti. Ni pa prenesla razmišljanja s svojo glavo, zato so totalitarni režimi vedno ukinjali skavtske organizacije, ker so v njih videli konkurenta. Po drugi svetovni vojni so bile prepovedane vse krščanske organizacije, razen tistih, ki so bile izrecno dovoljene. Kljub temu je marsikateri pedagog na skrivaj uporabljal metode iz skavtske knjige. To je bilo nekakšno zakopano seme, ki je vzkalilo potem, ko je prišla prava vlaga in prava pomlad.«

Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov je bilo ustanovljeno 31. marca 1990 in je ob ustanovitvi štelo 70 članov, danes pa jih ima več kot 4.500. ZSKSS je bila ena izmed prvih skavtskih organizacij v takratni Jugoslaviji, v Vzhodni in Srednji Evropi ter prvo katoliško združenje, ki je nastalo po 2. svetovni vojni v Sloveniji. V preteklih petindvajsetih letih je skavtske vrste obiskovalo več kot 20.000 mladih. ZSKSS je član Svetovnega združenja skavtinj (World Association of Girl Guides and Girl Scouts) – WAGGGS, v okviru katere spadajo v Evropsko regijo. 1996 so postali pridruženi, leta 1999 pa polnopravni člani.

Metoda bobrov in volkuljic

Skavti se organizacijsko delijo na lokalne enote oziroma stege. ZSKSS trenutno sestavlja 72 stegov, ki se nahajajo na področju celotne Slovenije. »Na nacionalni ravni imamo sedež v Ljubljani in eno podružnico v Mariboru, sicer pa smo razdeljeni v tri regije: primorsko, mariborsko in ljubljansko. V lokalnem okolju so stegi navadno vezani na neko župnijo, pokrivajo pa območje ene ali več občin,« je povedala Irena Mrak Merhar.

Skavti so razdeljeni v štiri starostne skupine od šest do 30 let, vodi pa jih okoli 820 voditeljev prostovoljcev. »Stari 6 in 7 let so bobri in bobrovke, od 8 do 10 volčiči in volkuljice, od 11 do 15 izvidniki in vodnice, in potem še popotniki in popotnice do 21. leta. Starejši smo voditelji,« še dodaja načelnica.

Vsako leto izvedejo več kot 300 večdnevnih zimskih in poletnih taborov ter drugih dejavnosti, kjer si mladi pridobivajo veščine za samostojno življenje. Neformalne vzgojno-izobraževalne dejavnosti izvajajo s pomočjo skavtske metode, ki je po navedbah ZSKSS v svetu priznana kot ena najučinkovitejših metod za vzgojo samostojnih ljudi in okoljsko vzgojo.

»Skavtska metoda je res celosten pristop. Ima 8 elementov vzgoje, od pomena simbolne govorice, učenja z delom, pa do služenja v družbi. V ZSKSS pa smo dodali še štiri in sicer, da vzgajamo za enakopravnost ter sobivanje fantov in deklet, da vzgajamo tudi za mednarodno razsežnost, da spoštujemo vse in hkrati preko tega še bolj spoznavamo sebe. Dodajamo pa tudi duhovnost in skavtsko okoljsko vzgojo,« nam je pojasnila Merharjeva.

Skavti ali taborniki?

Poleg skavtov pri nas obstajajo tudi taborniki, ki so združeni v Zvezo tabornikov Slovenije (ZTS). Oboji so povezani z naravno in taborjenji. Kot je povedal Janez Kobal, na prvi pogled ni očitnih razlik, oboji si prizadevajo tudi za medsebojno sodelovanje. »Organizaciji sta različni po barvi kroja in statutu. Sam menim, da je bistvena razlika v antropologiji. Če vzameš, da je človek tudi duhovno bitje, potem boš to dimenzijo postavil v vzgojo in ji boš dal primerno velik del. Mi se tega precej držimo in se zato imenujemo tudi katoliški skavti. Kot je rekel že Bi-Pi, naj bi vsak skavt imel neko religiji, ker mu to odpira eno dobro dimenzijo v življenju. Religija pa ni samo osebna vera, nekaj kar čutiš v srcu, ampak je tudi skupek obredov. Religiozna pripadnost je tudi pripadnost cerkvi, takšni ali drugačni. Mi ne samo, da toleriramo, da je nekdo veren, ampak se tega veselimo in celo spodbujamo.«

Razlika med sicer sorodnima organizacijama pa je tudi na mednarodni ravni. Svetovna skavtska organizacija (WOSM) je bila ustanovljena leta 1922, v njo je danes včlanjenih 161 skavtskih združenj iz vsega sveta. WOSM predstavlja največjo vzgojno mladinsko organizacijo na svetu, njena članica iz Slovenije pa je Zveza tabornikov Slovenije, ki tako nosi tudi naziv »nacionalna skavtska organizacija« (v skladu s sprejeto politiko, da je članica WOSM-a lahko samo ena skavtska organizacija ali zveza iz posamezne države). Kljub temu pa taborniki (ZTS), slovenskim skavtom (ZSKSS) na podlagi obojestranskega sporazuma zagotavljajo pravico do osebnega članstva v WOSM-u, medtem ko ZSKSS zagotavlja tabornikom udeležbo na vseh aktivnostih, ki jih organizira druga mednarodna skavtska organizacija WAGGGS.


23.12.2018

Pesem, ki je svetu približala božič

Sveta noč, blažena noč, v izvirniku Stille Nacht! Heil’ge Nacht! se je vpisala v srca ljudi. Letos mineva 200 let od njene uglasbitve in prve izvedbe. Besedilo pesmi je napisal duhovnik Joseph Mohr (1792-1848), na čigar prošnjo jo je 24. decembra 1818 uglasbil učitelj in organist Franz Xaver Gruber (1787-1863). Še isti večer sta pesem ob spremljavi kitare prvič javno zapela v Oberndorfu v Avstriji. V oddaji se bomo pogovarjali o zgodovinskih okoliščinah nastanka najbolj prepoznavne božične skladbe. Kdaj je bila prvič natisnjena in objavljena? Z muzikološkega vidika nas bo zanimala njena kompozicijska vrednost. Kaj je v njej tako privlačnega, da jo danes poznajo in prepevajo po vsem svetu? In še: Kako se je pesem širila na Slovenskem? Gosta oddaje: umetnostna zgodovinarka in etnologinja mag. Nataša Polajnar Frelih, direktorica Muzeja krščanstva na Slovenskem, ter muzikolog in pedagog dr. Matej Podstenšek s Konservatorija za glasbo in balet v Mariboru.


16.12.2018

Novi dokazi o krščanstvu v Emoni

Arheološka izkopavanja ob prenovi Gosposvetske ulice v Ljubljani so prinesla nova dognanja o krščanstvu v poznoantični Emoni. Arheologi so poleg grobov odkrili tudi stavbo, ki bi lahko bila uporabljena za krščansko liturgijo, torej je bila neke vrste cerkev. Arheološke najdbe so pokazale, da je v Emoni konec 4. stoletja že obstajala razmeroma močna krščanska skupnost. O arheoloških dokazih za to, bo govoril dr. Andrej Gaspari, vodja arheološkega oddelka Filozofske fakultete univerze v Ljubljani.


09.12.2018

Odnos Ivana Cankarja do religioznosti

Ivan Cankar je v svojih delih veliko uporabljal krščansko simboliko. Verjetno se je tudi štel za katoličana, čeprav je bil v sporu s tedanjimi avtoritetami Katoliške cerkve na Slovenskem. Cankar je ostro kritiziral t. i. klerikalizem. Ob stoti obletnici smrti tega velikega pisatelja bo o njegovem odnosu do krščanstva, še posebej katolištva spregovorila poznavalka Cankarjevega dela ddr. Irena Avsenik Nabergoj.


02.12.2018

Podnebno romanje

Podnebne spremembe so čedalje bolj pereč problem. Da bi ozaveščali javnost so se člani več katoliških in drugih krščanskih združenj skupaj z okoljevarstveno organizacijo Greenpeace odločili, da bodo peš romali iz Vatikana do Katowic na Poljskem, kjer bo letošnja podnebna konferenca OZN. Romarke in romarje je pot vodila tudi čez Slovenijo. Oddajo pripravlja Tomaž Gerden.


25.11.2018

Mladi kristjani pred izzivi časa

V tokratni oddaji gostimo dve mladi kristjanki: 25-letno diplomirano zdravnico Laro Časar iz Ženavelj v Prekmurju in 22-letno študentko magistrskega študija psihologije na FF Univerze v Ljubljani, sicer Mariborčanko Anja Krajnc. Govorili bosta o vrednostnih vzorcih mladih kristjanov v okolju in njihovi duhovnosti.


18.11.2018

Svetovni dan ubogih – 18. november

Ob svetovnem dnevu ubogih smo obiskali škofijsko Karitas v Murski Soboti, kjer se srčno odzivajo na stiske tistih, ki so pomoči potrebni. V oddaji sodelujejo: Jožef Hozjan-župnik v Pečarovcih in predsednik škofijske Karitas, Jožef Kociper – njen generalni tajnik, Jasmina Kolbl-koordinatorka prostovoljstva, socialna delavka Sabina Celec, zaposlena v materinskem domu in prostovoljec Jožef Horvat iz Pečarovec.


11.11.2018

Evropsko srečanje Svetovne luteranske zveze

Na evropski konferenci z naslovom »Angažirani za cerkev in za svet« so predstavniki evangeličanskih cerkva razpravljali o temah in vprašanjih, s katerimi se sooča človek v sodobnem svetu. Svetovna luteranska zveza je globalna skupnost cerkva luteranskega izročila, ki vključuje 148 cerkva v 99-ih državah. Zveza predstavlja približno 75,5 milijonov evangeličanskih kristjanov. Ustanovaljena je bila leta 1947 v Lundu na Švedskem. Tedaj so se predstavniki evangeličanskih cerkva po koncu druge svetovne vojne zbrali z namenom, da bi v težkih povojnih okoliščinah poiskali rešitve za problem beguncev. Hoteli so znova vzpostaviti porušene odnose, biti skupaj in graditi mostove. V zraku je bil duh sodelovanja. Tudi danes so evangeličanske cerkve v različnih okoljih, v Skandinaviji, Nemčiji, Sloveniji in drugod postavljene pred nove izzive in vprašanja, na katere skušajo najti rešitve in odgovore.


04.11.2018

Andrej Stanovnik,nadškof v Argentini

Nadškofa slovenskega rodu smo povprašali o življenju Katoliške cerkve v Argentini in Južni Ameriki na sploh, o nedavno končani sinodi mladih in delovanju papeža Frančiška, ki ga nadškof Stanovnik dobro pozna. Gost je spregovoril tudi o življenju slovenske skupnosti v Argentini.


28.10.2018

Škofovska sinoda z naslovom: »Mladi, vera in razločevanje poklicanosti«

Papež Frančišek je sklical škofovsko sinodo o mladih in njihovi vključenosti v Katoliško cerkev. Sinoda poteka med 3. in 28. oktobrom v Vatikanu. Slovenski udeleženec je mariborski nadškof, metropolit, monsignor Alojzij Cvikl, ki bo v oddaji spregovoril o poteku sinode in njenih zaključnih dokumentih. Oddajo pripravlja dopisnik iz Rima Janko Petrovec.


21.10.2018

700 let posvetitve samostanske cerkve sv. Frančiška Asiškega minoritov v Piranu

Red minoritov v Piranu neprekinjeno deluje že več kot sedem stoletij. Bratje minoriti Robert Horvat, Janez Kurbus in Robert Tkauc so predstavili bogato zgodovino svojega reda v Piranu in njegovo delovanje v tem, v glavnem turističnem, mestu danes.


14.10.2018

Duhovnik med prostitutkami

Francoski katoliški duhovnik iz redovne skupnosti sv. Janeza p. Jean-Philippe Chauveau že več let skupaj s prostovoljci pomaga prostitutkam v Bulonjskem gozdu v okolici Pariza in jih spremlja. To ni samo njegovo delo, ampak predvsem njegovo poslanstvo. Bil je poslan k ljudem z obrobja, ker jih lahko razume iz izkušnje. P. Jean-Philippe je bil namreč tudi sam v mladosti zlorabljen. V pogovoru nam bo povedal, kako je prek srečanj z verujočimi kristjani lahko postopoma zaživel novo življenje po izkušnjah nasilja in zlorabe; kdaj je odkril ljubeči obraz Cerkve in kaj mu Cerkev pomeni; med drugim bo spregovoril o lepoti človeške telesnosti kot tudi o tem, kako so žrtve spolnih zlorab utrpele izgubo identitete sebe kot telesnega bitja. Z njim se je ob obisku v Sloveniji srečal Robert Kralj.


07.10.2018

Kristjani pred izzivi časa

V Mariboru je bila nedavno prva vseslovenska konferenca Evangelijske binkoštne cerkve in prav tam je nastala tokratna oddaja z naslovom: kristjani pred izzivi časa. Naša sogovornika sta: zdravnik dr. Daniel Grabar – strokovni direktor splošne bolnišnice v Murski Soboti, sicer pa pastor in superintendent zveze binkoštnih cerkva Slovenije in teolog dr. Peter Kuzmič – profesor na Protestantski fakulteti v Osijeku in v Bostonu, sicer naš prekmurski rojak. O poteh in razpotjih sodobnega krščanstva razpredata v pogovoru, ki ga je pripravil Tone Petelinšek.


30.09.2018

Ikona Device Marije iz Filerma

Ikona Device Marije iz Filerma je dolgo veljala za izgubljeno. Zgodbo o najdbi te dragocene ikone, veliko pravoslavnih vernikov jo ima za čudodelno, in njenem pomenu bosta v oddaji pojasnila predsednik SA Suverenega Malteškega viteškega reda Andrej Šter in članica reda Marija Čerček, saj je bila ikona povezana z zgodovino tega reda.


23.09.2018

Stična 2018 - praznik vere in druženja

Tudi letos, že 37-tič zapored, se je v Stični v soboto zbralo več tisoč mladih iz vse Slovenije in zamejstva. Shod katoliške mladine je potekal pod geslom »Ne boj se!« in je bil namenjen utrjevanju vere in druženju mladih. O letošnji Stični mladih bosta v oddaji govorila koordinatorka prostovoljcev Helena Nagode in tajnik Medškofijskega odbora za mladino pri Slovenski škofovski konferenci Matevž Mehle.


16.09.2018

O meditaciji in budističnem razumevanju zdravja

Kako v budizmu, ki mu v zadnjih desetletjih velikokrat prisluhnejo tudi posamezniki na zahodu, gledajo na človekovo telo, na zdravje in bolezen? Zakaj je za njih meditacija, tehnika umirjanja uma, ena izmed najboljših dejavnosti za dobro počutje in tudi zdravje? O teh vprašanjih smo se pogovarjali z Gjaltonom Rinpočejem, tibetanskim menihom in mojstrom meditacije, ki živi v samostanu Sherab Ling v Indiji, julija pa je obiskal Slovenijo in vodil večdnevni meditativni umik.


09.09.2018

Gibanje prakristjanov - Univerzalno življenje

V oddaji vam predstavljamo eno od manjših uradno registriranih verskih skupnosti pri nas – Gibanje prakristjanov-univerzalno življenje. Začetnica tega gibanja, ki ima tudi pri nas vse večje število simpatizerjev, je nemška prerokinja Gabriele. V oddaji sodelujeta: teolog Moris Hoblaj in ekološki kmet ter predsednik Društva za miroljubno kmetijstvo Stanko Valpatič iz Ostrožnega pri Celju. V oddaji, ki jo pripravlja Tone Petelinšek, bomo predstavili nekatere sociološke in versko-kulturne posebnosti tega gibanja.


02.09.2018

Šola, cerkev in vera

Pred začetkom novega šolskega leta v oddaji skupaj z nekaterimi gosti spregovorimo o vselej aktualni tem – kako naj sodobna šola ob posredovanju znanj mlademu človeku pomaga sooblikovati vrednostne vzorce, ki so seveda povezani z našo krščansko duhovnostjo in kulturo. Med gosti bosta tudi Marija Žabjek – predsednica Društva katoliških pedagogov Slovenije in Ana Nahtigal – socialna delavka na osnovni šoli Mirna na Dolenjskem.


26.08.2018

Romarstvo in duhovno popotništvo

V tokratni oddaji bomo spregovorili o nekaterih vidikih sodobnega romarstva in duhovnega popotništva. Gosta sta zakonca Ivan in Darja Gričnik iz okolice Slovenskih Konjic. Oba sta, vsak zase, prepešačila 800 kilometrov dolgo romarsko pot Svetega Jakoba. Ivan je peš romal tudi po Italiji; te svoje popotne vtise je strnil v dveh simpatičnih publikacijah.


19.08.2018

Papež in okolje

Tudi Katoliška cerkev si prizadeva za bolj odgovorno ravnanje z okoljem. Na to še posebej opozarja papež Frančišek. Leta 2015 je izdal encikliko Laudato si, v kateri je opozoril na številne okoljske težave, še posebej na podnebne spremembe. Na začetku poletja pa je papež gostil dvodnevno konferenco z vodilnimi predstavniki energetskih podjetij in pozval k bolj odločnemu zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov in iskanju čistejših virov energije. Gosta v oddaji: dr. Edvard Kovač in dr. Peter Skoberne.


12.08.2018

Marijanski muzej na Sveti Gori

Na veliki šmaren, praznik Marijinega vnebovzetja, se številni verniki podajo k Marijinim svetiščem. V Zahodni Sloveniji je še posebej priljubljena Sveta Gora z baziliko Kraljice Svetogorske, kamor romajo Slovenci, Italijani in Furlani, ter si ob tem ogledajo še Marijanski muzej, zbirko sakralnih predmetov, ki prikazuje razvoj Marijinega svetišča in čaščenja vse do danes. Začetki tukajšnjega božjepotništva sicer segajo v čase turških vpadov in reformacije, ko se je leta 1539 med ljudmi razširila vest o tem, da se naj bi pastirici Urški Ferligoj prikazala Marija in ji naročila, naj tu sezidajo novo cerkev. Gost oddaje je rektor svetišča p. Simon Peter Berlec.


Stran 16 od 29
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov