Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Srebrni skavti

19.04.2015


Slovenski skavti in skavtinje že 25 let živijo obljubo Bogu in domovini

»Bodi pripravljen – vedno pripravljen!« je geslo, ki skavte opozarja, da morajo biti vedno in povsod pripravljeni izvrševati tri skavtske vrline: odkritosrčnost, požrtvovalnost in čistost. Skavti so v Sloveniji uradno prisotni od leta 1990, njihov osnovni namen pa je prispevati k telesnemu, duševnemu, duhovnemu in družbenemu razvoju mladih ljudi, da bodo lahko postali zrele osebnosti.

»Skavti smo tu zato, da vzgajamo za odgovorno državljanstvo; da tisti, ki bo na koncu zapustil našo organizacijo in zaključil s svojo aktivno skavtsko potjo, ne bo zaključil skavtstva kot načina življenja, ampak bo vedno spreminjal družbo, v svoji družini, v službi in povsod, kjer bo prisoten,« je njihovo vlogo povzela načelnica Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov (ZSKSS) Irena Mrak Merhar.

Vojaška organizacija je skrivnost uspeha

Ustanovitelj skavtov sir Robert Baden-Powel se je rodil v Londonu leta 1857. Kot otrok je v naravi preživel mnoge ure, saj so mu veščine, kot so postavljanje šotora, vozlanje ali kurjenje ognjev, šle dobro od rok. Uglednost družine ter njegova izredna spretnost, vzdržljivost in moč so mu omogočile, da se je z vojaško kariero konjeniškega oficirja povzpel zelo visoko. V vojski je veliko potoval po svetu in je bil med tovariši zaradi mnogih zanimanj in vedre osebnosti zelo priljubljen. Ob koncu vojaške kariere je bil povišan v general-majorja in generalnega inšpektorja konjenice, napisal pa je tudi več knjig.

Njegovo delo o izvidništvu je postalo prava uspešnica, ki so jo brali predvsem mladi. To je bil zanj znak, da je opustil vojsko in se posvetil vzgoji. Prvi skavtski tabor, ki velja za začetek skavtska, je Baden-Powel pripravil leta 1907 na otoku Brownsea na jugu Anglije. Leta 1908 je izdal knjigo Skavtstvo za fante, kjer je prvič uporabil načelo »učenja z delom«, skavtstvo pa je preraslo angleške meje in se hitro razširilo po svetu. Dobrih 10 let pozneje se je odvilo prvo svetovno srečanje skavtov v Londonu, ki se ga je udeležilo 8.000 skavtov iz 34 držav. Na svetovnem srečanju leta 1929 pa je bilo že 50.000 skavtov iz 72 dežel.

Skavti prepovedani med 2. svetovno vojno

Skavtstvo se je v Sloveniji začelo že 22. oktobra 1922. Takrat se je zbrala skupina fantov pod vodstvom Franca Pintarja. Za zgled so potrebovali odraslega skavta, zato so našli poljskega skavtskega inštruktorja, ki jim je na začetku pomagal. Kot je povedal skavtski duhovni asistent Janez Kobal je bila organizacija med drugo svetovno vojno ukinjena:

»Vojaška oblast je poskušala uporabiti ali pa zlorabiti znanja, ki so jih imeli skavti. Ni pa prenesla razmišljanja s svojo glavo, zato so totalitarni režimi vedno ukinjali skavtske organizacije, ker so v njih videli konkurenta. Po drugi svetovni vojni so bile prepovedane vse krščanske organizacije, razen tistih, ki so bile izrecno dovoljene. Kljub temu je marsikateri pedagog na skrivaj uporabljal metode iz skavtske knjige. To je bilo nekakšno zakopano seme, ki je vzkalilo potem, ko je prišla prava vlaga in prava pomlad.«

Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov je bilo ustanovljeno 31. marca 1990 in je ob ustanovitvi štelo 70 članov, danes pa jih ima več kot 4.500. ZSKSS je bila ena izmed prvih skavtskih organizacij v takratni Jugoslaviji, v Vzhodni in Srednji Evropi ter prvo katoliško združenje, ki je nastalo po 2. svetovni vojni v Sloveniji. V preteklih petindvajsetih letih je skavtske vrste obiskovalo več kot 20.000 mladih. ZSKSS je član Svetovnega združenja skavtinj (World Association of Girl Guides and Girl Scouts) – WAGGGS, v okviru katere spadajo v Evropsko regijo. 1996 so postali pridruženi, leta 1999 pa polnopravni člani.

Metoda bobrov in volkuljic

Skavti se organizacijsko delijo na lokalne enote oziroma stege. ZSKSS trenutno sestavlja 72 stegov, ki se nahajajo na področju celotne Slovenije. »Na nacionalni ravni imamo sedež v Ljubljani in eno podružnico v Mariboru, sicer pa smo razdeljeni v tri regije: primorsko, mariborsko in ljubljansko. V lokalnem okolju so stegi navadno vezani na neko župnijo, pokrivajo pa območje ene ali več občin,« je povedala Irena Mrak Merhar.

Skavti so razdeljeni v štiri starostne skupine od šest do 30 let, vodi pa jih okoli 820 voditeljev prostovoljcev. »Stari 6 in 7 let so bobri in bobrovke, od 8 do 10 volčiči in volkuljice, od 11 do 15 izvidniki in vodnice, in potem še popotniki in popotnice do 21. leta. Starejši smo voditelji,« še dodaja načelnica.

Vsako leto izvedejo več kot 300 večdnevnih zimskih in poletnih taborov ter drugih dejavnosti, kjer si mladi pridobivajo veščine za samostojno življenje. Neformalne vzgojno-izobraževalne dejavnosti izvajajo s pomočjo skavtske metode, ki je po navedbah ZSKSS v svetu priznana kot ena najučinkovitejših metod za vzgojo samostojnih ljudi in okoljsko vzgojo.

»Skavtska metoda je res celosten pristop. Ima 8 elementov vzgoje, od pomena simbolne govorice, učenja z delom, pa do služenja v družbi. V ZSKSS pa smo dodali še štiri in sicer, da vzgajamo za enakopravnost ter sobivanje fantov in deklet, da vzgajamo tudi za mednarodno razsežnost, da spoštujemo vse in hkrati preko tega še bolj spoznavamo sebe. Dodajamo pa tudi duhovnost in skavtsko okoljsko vzgojo,« nam je pojasnila Merharjeva.

Skavti ali taborniki?

Poleg skavtov pri nas obstajajo tudi taborniki, ki so združeni v Zvezo tabornikov Slovenije (ZTS). Oboji so povezani z naravno in taborjenji. Kot je povedal Janez Kobal, na prvi pogled ni očitnih razlik, oboji si prizadevajo tudi za medsebojno sodelovanje. »Organizaciji sta različni po barvi kroja in statutu. Sam menim, da je bistvena razlika v antropologiji. Če vzameš, da je človek tudi duhovno bitje, potem boš to dimenzijo postavil v vzgojo in ji boš dal primerno velik del. Mi se tega precej držimo in se zato imenujemo tudi katoliški skavti. Kot je rekel že Bi-Pi, naj bi vsak skavt imel neko religiji, ker mu to odpira eno dobro dimenzijo v življenju. Religija pa ni samo osebna vera, nekaj kar čutiš v srcu, ampak je tudi skupek obredov. Religiozna pripadnost je tudi pripadnost cerkvi, takšni ali drugačni. Mi ne samo, da toleriramo, da je nekdo veren, ampak se tega veselimo in celo spodbujamo.«

Razlika med sicer sorodnima organizacijama pa je tudi na mednarodni ravni. Svetovna skavtska organizacija (WOSM) je bila ustanovljena leta 1922, v njo je danes včlanjenih 161 skavtskih združenj iz vsega sveta. WOSM predstavlja največjo vzgojno mladinsko organizacijo na svetu, njena članica iz Slovenije pa je Zveza tabornikov Slovenije, ki tako nosi tudi naziv »nacionalna skavtska organizacija« (v skladu s sprejeto politiko, da je članica WOSM-a lahko samo ena skavtska organizacija ali zveza iz posamezne države). Kljub temu pa taborniki (ZTS), slovenskim skavtom (ZSKSS) na podlagi obojestranskega sporazuma zagotavljajo pravico do osebnega članstva v WOSM-u, medtem ko ZSKSS zagotavlja tabornikom udeležbo na vseh aktivnostih, ki jih organizira druga mednarodna skavtska organizacija WAGGGS.


Sledi večnosti

571 epizod


Obravnavamo duhovnost v najširšem pomenu besede in se osredotočamo na delovanja različnih verskih skupnosti in človekoljubnih organizacij znotraj teh skupnosti.

Srebrni skavti

19.04.2015


Slovenski skavti in skavtinje že 25 let živijo obljubo Bogu in domovini

»Bodi pripravljen – vedno pripravljen!« je geslo, ki skavte opozarja, da morajo biti vedno in povsod pripravljeni izvrševati tri skavtske vrline: odkritosrčnost, požrtvovalnost in čistost. Skavti so v Sloveniji uradno prisotni od leta 1990, njihov osnovni namen pa je prispevati k telesnemu, duševnemu, duhovnemu in družbenemu razvoju mladih ljudi, da bodo lahko postali zrele osebnosti.

»Skavti smo tu zato, da vzgajamo za odgovorno državljanstvo; da tisti, ki bo na koncu zapustil našo organizacijo in zaključil s svojo aktivno skavtsko potjo, ne bo zaključil skavtstva kot načina življenja, ampak bo vedno spreminjal družbo, v svoji družini, v službi in povsod, kjer bo prisoten,« je njihovo vlogo povzela načelnica Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov (ZSKSS) Irena Mrak Merhar.

Vojaška organizacija je skrivnost uspeha

Ustanovitelj skavtov sir Robert Baden-Powel se je rodil v Londonu leta 1857. Kot otrok je v naravi preživel mnoge ure, saj so mu veščine, kot so postavljanje šotora, vozlanje ali kurjenje ognjev, šle dobro od rok. Uglednost družine ter njegova izredna spretnost, vzdržljivost in moč so mu omogočile, da se je z vojaško kariero konjeniškega oficirja povzpel zelo visoko. V vojski je veliko potoval po svetu in je bil med tovariši zaradi mnogih zanimanj in vedre osebnosti zelo priljubljen. Ob koncu vojaške kariere je bil povišan v general-majorja in generalnega inšpektorja konjenice, napisal pa je tudi več knjig.

Njegovo delo o izvidništvu je postalo prava uspešnica, ki so jo brali predvsem mladi. To je bil zanj znak, da je opustil vojsko in se posvetil vzgoji. Prvi skavtski tabor, ki velja za začetek skavtska, je Baden-Powel pripravil leta 1907 na otoku Brownsea na jugu Anglije. Leta 1908 je izdal knjigo Skavtstvo za fante, kjer je prvič uporabil načelo »učenja z delom«, skavtstvo pa je preraslo angleške meje in se hitro razširilo po svetu. Dobrih 10 let pozneje se je odvilo prvo svetovno srečanje skavtov v Londonu, ki se ga je udeležilo 8.000 skavtov iz 34 držav. Na svetovnem srečanju leta 1929 pa je bilo že 50.000 skavtov iz 72 dežel.

Skavti prepovedani med 2. svetovno vojno

Skavtstvo se je v Sloveniji začelo že 22. oktobra 1922. Takrat se je zbrala skupina fantov pod vodstvom Franca Pintarja. Za zgled so potrebovali odraslega skavta, zato so našli poljskega skavtskega inštruktorja, ki jim je na začetku pomagal. Kot je povedal skavtski duhovni asistent Janez Kobal je bila organizacija med drugo svetovno vojno ukinjena:

»Vojaška oblast je poskušala uporabiti ali pa zlorabiti znanja, ki so jih imeli skavti. Ni pa prenesla razmišljanja s svojo glavo, zato so totalitarni režimi vedno ukinjali skavtske organizacije, ker so v njih videli konkurenta. Po drugi svetovni vojni so bile prepovedane vse krščanske organizacije, razen tistih, ki so bile izrecno dovoljene. Kljub temu je marsikateri pedagog na skrivaj uporabljal metode iz skavtske knjige. To je bilo nekakšno zakopano seme, ki je vzkalilo potem, ko je prišla prava vlaga in prava pomlad.«

Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov je bilo ustanovljeno 31. marca 1990 in je ob ustanovitvi štelo 70 članov, danes pa jih ima več kot 4.500. ZSKSS je bila ena izmed prvih skavtskih organizacij v takratni Jugoslaviji, v Vzhodni in Srednji Evropi ter prvo katoliško združenje, ki je nastalo po 2. svetovni vojni v Sloveniji. V preteklih petindvajsetih letih je skavtske vrste obiskovalo več kot 20.000 mladih. ZSKSS je član Svetovnega združenja skavtinj (World Association of Girl Guides and Girl Scouts) – WAGGGS, v okviru katere spadajo v Evropsko regijo. 1996 so postali pridruženi, leta 1999 pa polnopravni člani.

Metoda bobrov in volkuljic

Skavti se organizacijsko delijo na lokalne enote oziroma stege. ZSKSS trenutno sestavlja 72 stegov, ki se nahajajo na področju celotne Slovenije. »Na nacionalni ravni imamo sedež v Ljubljani in eno podružnico v Mariboru, sicer pa smo razdeljeni v tri regije: primorsko, mariborsko in ljubljansko. V lokalnem okolju so stegi navadno vezani na neko župnijo, pokrivajo pa območje ene ali več občin,« je povedala Irena Mrak Merhar.

Skavti so razdeljeni v štiri starostne skupine od šest do 30 let, vodi pa jih okoli 820 voditeljev prostovoljcev. »Stari 6 in 7 let so bobri in bobrovke, od 8 do 10 volčiči in volkuljice, od 11 do 15 izvidniki in vodnice, in potem še popotniki in popotnice do 21. leta. Starejši smo voditelji,« še dodaja načelnica.

Vsako leto izvedejo več kot 300 večdnevnih zimskih in poletnih taborov ter drugih dejavnosti, kjer si mladi pridobivajo veščine za samostojno življenje. Neformalne vzgojno-izobraževalne dejavnosti izvajajo s pomočjo skavtske metode, ki je po navedbah ZSKSS v svetu priznana kot ena najučinkovitejših metod za vzgojo samostojnih ljudi in okoljsko vzgojo.

»Skavtska metoda je res celosten pristop. Ima 8 elementov vzgoje, od pomena simbolne govorice, učenja z delom, pa do služenja v družbi. V ZSKSS pa smo dodali še štiri in sicer, da vzgajamo za enakopravnost ter sobivanje fantov in deklet, da vzgajamo tudi za mednarodno razsežnost, da spoštujemo vse in hkrati preko tega še bolj spoznavamo sebe. Dodajamo pa tudi duhovnost in skavtsko okoljsko vzgojo,« nam je pojasnila Merharjeva.

Skavti ali taborniki?

Poleg skavtov pri nas obstajajo tudi taborniki, ki so združeni v Zvezo tabornikov Slovenije (ZTS). Oboji so povezani z naravno in taborjenji. Kot je povedal Janez Kobal, na prvi pogled ni očitnih razlik, oboji si prizadevajo tudi za medsebojno sodelovanje. »Organizaciji sta različni po barvi kroja in statutu. Sam menim, da je bistvena razlika v antropologiji. Če vzameš, da je človek tudi duhovno bitje, potem boš to dimenzijo postavil v vzgojo in ji boš dal primerno velik del. Mi se tega precej držimo in se zato imenujemo tudi katoliški skavti. Kot je rekel že Bi-Pi, naj bi vsak skavt imel neko religiji, ker mu to odpira eno dobro dimenzijo v življenju. Religija pa ni samo osebna vera, nekaj kar čutiš v srcu, ampak je tudi skupek obredov. Religiozna pripadnost je tudi pripadnost cerkvi, takšni ali drugačni. Mi ne samo, da toleriramo, da je nekdo veren, ampak se tega veselimo in celo spodbujamo.«

Razlika med sicer sorodnima organizacijama pa je tudi na mednarodni ravni. Svetovna skavtska organizacija (WOSM) je bila ustanovljena leta 1922, v njo je danes včlanjenih 161 skavtskih združenj iz vsega sveta. WOSM predstavlja največjo vzgojno mladinsko organizacijo na svetu, njena članica iz Slovenije pa je Zveza tabornikov Slovenije, ki tako nosi tudi naziv »nacionalna skavtska organizacija« (v skladu s sprejeto politiko, da je članica WOSM-a lahko samo ena skavtska organizacija ali zveza iz posamezne države). Kljub temu pa taborniki (ZTS), slovenskim skavtom (ZSKSS) na podlagi obojestranskega sporazuma zagotavljajo pravico do osebnega članstva v WOSM-u, medtem ko ZSKSS zagotavlja tabornikom udeležbo na vseh aktivnostih, ki jih organizira druga mednarodna skavtska organizacija WAGGGS.


16.02.2020

Dva papeža: karikatura tradicionalne in sodobne Cerkve

Novi Netflixov film The Two Popes (Dva papeža) temelji na resničnih dogodkih, dramatičnem odstopu papeža Benedikta XVI. leta 2013 in konklavu, na katerem so kardinali za njegovega naslednika izvolili papeža Frančiška. Skozi izpopolnjene filmske dialoge riše dva povsem različna pogleda na Cerkev: ultrakonservativnega nemškega in liberalno-progresivnega argentinskega. Kakšen dialog je sploh možen med dvema tako različnima osebnostma? Kako se karikirani pogledi na Cerkev, vernike, probleme in izzive sodobnega sveta odražajo v resničnem življenju? Sta Benedikt in Frančišek res tako različna? S frančiškanom dr. Andražem Arkom in jezuitom Primožem Jakopom se pogovarja Peter Frank.


09.02.2020

Džamija

Polstoletne sanje muslimanov v Sloveniji o džamiji so se jim uresničile. Ti so se prvič v njenem prostoru pri molitvi zbrali ta petek. Islamska skupnost je gradila Muslimanski kulturni center sedem let. Zanj so odšteli več kot 35 milijonov evrov. Večino sredstev je prispevala država Katar. Gre za eno najsodobnejših džamij, najverjetneje tudi prvo tako imenovano pametno džamijo v Evropi. To pomeni, da z mobilnim telefonom lahko odklenejo vrata, prižgejo luči in v njej uravnavajo temperaturo. Te in druge informacije v zvezi z izgradnjo Muslimanskega kulturnega centra v Ljubljani v oddaji predstavljajo mufti Islamske skupnosti v Sloveniji dr. Nedžad Grabus, tajnik skupnosti mag. Nevzet Porić in arhitekt Matija Bevk.


02.02.2020

Religija in politika v ZDA

Leto 2020 je nedvomno leto, ko bodo oči sveta še posebej pozorno uprte v Združene države Amerike. Izzveneva proces ustavne obtožbe proti predsedniku Donaldu Trumpu, država se pripravlja na predsedniške volitve, napovedane za letošnji november. V Iowi se pravkar začenjajo prve strankarske volitve med demokratskimi kandidati, ki se potegujejo za predsedniško nominacijo. V Sledeh večnosti smo se odločili spregovoriti o Združenih državah Amerike, religiji in političnem kontekstu, ki ga ustvarja, saj je prav za ZDA značilna ne le izjemna pestrost religioznih praks, ampak tudi svojevrsten vpliv religije na politiko in javno sfero na splošno. S strokovnjakom za področje odnosov med religijami in politiko v ZDA ter profesorjem na Južni metodistični univerzi v Dallasu v Teksasu dr. J. Matthewom Wilsonom se je pogovarjal dopisnik RTV Slovenija v ZDA Andrej Stopar.


26.01.2020

Nabožni motivi na panjskih končnicah

Tokratna verska oddaja Sledi večnosti bo v znamenju etnoloških duhovnih sporočil. Naša gostja bo raziskovalka Aleksandra Zrelec iz Maribora, ki je nedavno izdala obsežno monografijo o nabožnih vsebinah slovenskih panjskih končnic s koroških koncev.


19.01.2020

Slovenija brez strategije na področju odnosov z verskimi skupnostmi

Po podatkih ministrstva za kulturo je pri nas registriranih 54 cerkva in verskih skupnosti, deluje še precej duhovnih organizacij na podlagi drugih pravno - organizacijskih oblik ali povsem neformalno. Slovenija ima z večjimi cerkvami in verskimi skupnostmi podpisane sporazume o njihovem pravnem položaju. Že dlje časa pa si nekatere od njih želijo doreči še dodatna področja, ki bi olajšale uresničevanje verske svobode vernikom. O odprtih vprašanjih med državo in verskimi skupnostmi v tokratnih Sledeh večnosti razmišljajo: - direktor urada za verske skupnosti pri ministrstvu za kulturo dr. Gregor Lesjak, - direktor Katoliškega inštituta dr. Andrej Naglič, - škof Evangeličanske cerkve mag. Leon Novak, - tajnik Islamske skupnosti v Sloveniji mag. Nevzet Porić. Sogovorniki med drugim ugotavljajo, da Slovenija nima strategije na področju odnosov z verskimi skupnostmi in da izpušča veliko priložnosti za boljše sodelovanje med državo in verskimi skupnostmi, ki bi olajšala življenje prebivalcem, pa tudi preprečila propadanje kulturne dediščine.


12.01.2020

Nadškof Cvikl o izzivih krščanstva

V tokratni verski oddaji Sledi večnosti gostimo mariborskega nadškofa in metropolita magistra Alojzija Cvikla. Ozrli se bomo na minulo leto in predstavili nekaj izzivov, ki bodo letos posebej v ospredju v življenju cerkve in verujočih kristjanov.


05.01.2020

Duhovni dom Ženavlje

Tokratna verska oddaja Sledi večnosti je nastala v krščanskem duhovnem centru v Ženavljah na Goričkem, kjer so pripravili člani občestva Binkoštne cerkve iz Maribora takoimenovani duhovni vikend. Kako takšna druženja krepijo človeške vezi med verniki in jedrijo njihov občutek pripadnosti cerkvenemu občestvu – o tem v oddaji pripovedujejo verniki Mitja Duh, Irena Kocbek in Helena Osterc ter duhovnika Srečko Krajnc in dr.Daniel Grabar.


29.12.2019

Pregled - Sledi večnosti

Nekaj najpomembnejših poudarkov iz oddaj Sledi večnosti v letu 2019.


22.12.2019

Jaslice v Vojniku

V naši tokratni verski oddaji Sledi večnosti bomo spregovorili o eni najpomembnejših etnoloških prireditev na Slovenskem, ki so vezane na božično novoletni čas. Predstavili vam bomo letošnji Božični Vojnik. Gre za splet pestrega tritedenskega dogajanja, pri čemer je v ospredju velika razstava jaslic; predstavlja se 250 jasličarjev iz domovine in tujine. O tem bo v oddaji spregovorilo nekaj predstavnikov pridnih organizatorjev iz obnebja Turističnega društva Vojnik – Marija Čakš, Beno Podrgajs, Barbara Kugler in Zdenko Vrenko.


15.12.2019

Novi krški škof Jože Marketz

Papež Frančišek je za novega krškega škofa imenoval dr. Jožeta Marketza. Prvič po dolgem času bo vodenje te škofije na avstrijskem Koroškem prevzel koroški Slovenec. Njegovo imenovanje že odmeva v Avstriji, še posebej med koroškimi rojaki. Marketz je dobro znan tudi v sami škofiji, saj je bil dolga leta vikar, zadnja leta pa je vodil škofijsko Karitas.


08.12.2019

Domovina

Živimo v svetu ekonomske in kulturne globalizacije, ki brišeta med drugim tudi etnične identitete. To je eden od razlogov, ki je spodbudil Društvo katoliških pedagogov, da je pripravilo mednarodno konferenco Vzgoja za ljubezen do domovine in države. Kako uspešna je šola na tem področju v tokratni oddaji Sledi večnosti med drugim premišljujeta predsednica Društva katoliških pedagogov Marija Žabjek in direktor inštituta Franca Pedička dr. Silvo Šinkovec.


29.11.2019

Novi evangeličanski škof Leon Novak

Na prvo adventno nedeljo dolžnosti škofa v Evangeličanski cerkvi augsburške veroizpovedi prevzema dolgoletni duhovnik v evangeličanski cerkveni občini Murska Sobota mag. Leon Novak. V tokratni oddaji Sledi večnosti se je Nataša Lang z njim pogovarjala o življenju v cerkvi, o odnosu z drugimi cerkvami in verskimi skupnostmi ter državnimi organi.


21.11.2019

Magda Burger

Obravnavamo duhovnost v najširšem pomenu besede in se osredotočamo na delovanja različnih verskih skupnosti in človekoljubnih organizacij znotraj teh skupnosti.


18.11.2019

SV - 95 tez o izobraževanju Karla Gržana

V tokratni verski oddaji Sledi večnosti gostimo popularnega katoliškega duhovnika, pisatelja in vsestranskega razumnika dr. Karla Gržana iz Gornje Savinjske doline. Neposreden povod za megaherčno srečanje z njim je nedavni izid njegove knjige z naslovom »95 tez za izhod iz slepe ulice vzgoje in izobraževanja« v kateri se zavzema, da bi na vseh ravneh poučevanja v dialog z mladimi tkali več odgovorne duhovnosti, srčnosti in človečnosti in ne toliko storilnostne naravnanosti.


10.11.2019

Svetniki in zavetniki v katolištvu in pravoslavju

V zavetju globin vere in zaupanja v Boga se v pretežno monoteističnih religijah razkrivajo zavetniki in svetniki, ki veljajo za pomembne osebnosti v življenju vernika. Za mnoge veljajo kot osebni "angeli varuhi", ki so poslušni za naše priprošnje, za druge kolektivni skrbniki in zaščitniki družin. V tokratni oddaji Sledi večnosti, se bomo poglobili v tradicijo krščanstva in z zanimivi sogovorniki vstopali v razumevanje svetništva in zavetništva v katolicizmu in pravoslavju.


27.10.2019

Pisatelj in prevajalec Brezinščak Bagola

V tokratni verski oddaji Sledi večnosti gostimo vsestranskega literata in nesojenega katoliškega duhovnika Božidarja Brezinščaka Bagolo iz Huma na Sutli - tik ob naši južni meji. Je izvrsten hrvaško-slovenski pesnik, pisatelj in prevajalec… o odnosih med ljudmi ob meji, o veri in mostovih med slovensko-hrvaško kulturo bo spregovoril v oddaji, ki jo je pripravil Tone Petelinšek.


03.11.2019

Sinoda o Amazoniji

Minulo nedeljo se je v Vatikanu sklenila tritedenska škofovska sinoda z naslovom »Amazonija: nove poti Cerkve za integralno ekologijo«. Med sklepi, ki so jih potrdili škofje udeleženci, je največ pozornosti zbudila zelena luč duhovniški posvetitvi poročenih mož - diakonov iz staroselskih skupnosti amazonskega pragozda, kjer se rimsko katoliška cerkev sooča s še posebej perečim pomanjkanjem duhovnikov. Toda zaključni dokument sinode, ki mu bo čez par mesecev sledila še Frančiškova Apostolska spodbuda, ponuja veliko več kot samo to. Kaj - boste slišali v oddaji Sledi večnosti, v kateri je črto pod škofovsko sinodo o Amazoniji potegnil naš rimski dopisnik Janko Petrovec.


20.10.2019

Medverstveni dialog živi

Mineva 800 let od srečanja sv. Frančiška Asiškega s sultanom Al Kamilom v Egiptu, ki simbolno pomeni začetek pogovorov med kristjani in muslimani. Kako uspešen je medverstveni dialog danes in kaj je njegov cilj, smo se pogovarjali z dr. Marijem Osredkarjem, ki kot teolog in kot posameznik odločno zagovarja medverstveni dialog. Osebno je osredotočen na pogovore med katoličani in muslimani. Ugotavlja, da tudi številni izobraženi ljudje napačno razumejo cilje medverstvenega dialoga.


13.10.2019

Romanje v Santiago

V tokratni verski oddaji Sledi večnosti bomo gostili Francija Pliberška – znanega podjetnika iz Celja. Z njim bomo spregovorili o duhovnih vrednotah, ki bi morale biti prisotne tudi v poslovnem svetu in o sodobnem romarstvu. Nedavno je namreč v dobrem mesecu dni prepešačil več kot tisoč kilometrov dolgo severno traso Jakobove romarske poti na Iberskem polotoku.


06.10.2019

Duhovnost mladih

Religioznost med mladimi v Sloveniji močno upada. Leta 2000 se je 72 odstotkov mladih izreklo za katolike, danes se jih za pripadnike Katoliške cerkve izreka le 52 odstotkov. Vse več mladih ne obiskuje verskih obredov, čeprav na drugi strani raziskovalci beležijo porast mladih, ki vsaj enkrat na teden obiščejo verski obred. O vernosti mladih smo se pogovarjali z raziskovalcem dr. Miranom Lavričem in mladimi katoliki.


Stran 13 od 29
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov