Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Srebrni skavti

19.04.2015


Slovenski skavti in skavtinje že 25 let živijo obljubo Bogu in domovini

»Bodi pripravljen – vedno pripravljen!« je geslo, ki skavte opozarja, da morajo biti vedno in povsod pripravljeni izvrševati tri skavtske vrline: odkritosrčnost, požrtvovalnost in čistost. Skavti so v Sloveniji uradno prisotni od leta 1990, njihov osnovni namen pa je prispevati k telesnemu, duševnemu, duhovnemu in družbenemu razvoju mladih ljudi, da bodo lahko postali zrele osebnosti.

»Skavti smo tu zato, da vzgajamo za odgovorno državljanstvo; da tisti, ki bo na koncu zapustil našo organizacijo in zaključil s svojo aktivno skavtsko potjo, ne bo zaključil skavtstva kot načina življenja, ampak bo vedno spreminjal družbo, v svoji družini, v službi in povsod, kjer bo prisoten,« je njihovo vlogo povzela načelnica Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov (ZSKSS) Irena Mrak Merhar.

Vojaška organizacija je skrivnost uspeha

Ustanovitelj skavtov sir Robert Baden-Powel se je rodil v Londonu leta 1857. Kot otrok je v naravi preživel mnoge ure, saj so mu veščine, kot so postavljanje šotora, vozlanje ali kurjenje ognjev, šle dobro od rok. Uglednost družine ter njegova izredna spretnost, vzdržljivost in moč so mu omogočile, da se je z vojaško kariero konjeniškega oficirja povzpel zelo visoko. V vojski je veliko potoval po svetu in je bil med tovariši zaradi mnogih zanimanj in vedre osebnosti zelo priljubljen. Ob koncu vojaške kariere je bil povišan v general-majorja in generalnega inšpektorja konjenice, napisal pa je tudi več knjig.

Njegovo delo o izvidništvu je postalo prava uspešnica, ki so jo brali predvsem mladi. To je bil zanj znak, da je opustil vojsko in se posvetil vzgoji. Prvi skavtski tabor, ki velja za začetek skavtska, je Baden-Powel pripravil leta 1907 na otoku Brownsea na jugu Anglije. Leta 1908 je izdal knjigo Skavtstvo za fante, kjer je prvič uporabil načelo »učenja z delom«, skavtstvo pa je preraslo angleške meje in se hitro razširilo po svetu. Dobrih 10 let pozneje se je odvilo prvo svetovno srečanje skavtov v Londonu, ki se ga je udeležilo 8.000 skavtov iz 34 držav. Na svetovnem srečanju leta 1929 pa je bilo že 50.000 skavtov iz 72 dežel.

Skavti prepovedani med 2. svetovno vojno

Skavtstvo se je v Sloveniji začelo že 22. oktobra 1922. Takrat se je zbrala skupina fantov pod vodstvom Franca Pintarja. Za zgled so potrebovali odraslega skavta, zato so našli poljskega skavtskega inštruktorja, ki jim je na začetku pomagal. Kot je povedal skavtski duhovni asistent Janez Kobal je bila organizacija med drugo svetovno vojno ukinjena:

»Vojaška oblast je poskušala uporabiti ali pa zlorabiti znanja, ki so jih imeli skavti. Ni pa prenesla razmišljanja s svojo glavo, zato so totalitarni režimi vedno ukinjali skavtske organizacije, ker so v njih videli konkurenta. Po drugi svetovni vojni so bile prepovedane vse krščanske organizacije, razen tistih, ki so bile izrecno dovoljene. Kljub temu je marsikateri pedagog na skrivaj uporabljal metode iz skavtske knjige. To je bilo nekakšno zakopano seme, ki je vzkalilo potem, ko je prišla prava vlaga in prava pomlad.«

Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov je bilo ustanovljeno 31. marca 1990 in je ob ustanovitvi štelo 70 članov, danes pa jih ima več kot 4.500. ZSKSS je bila ena izmed prvih skavtskih organizacij v takratni Jugoslaviji, v Vzhodni in Srednji Evropi ter prvo katoliško združenje, ki je nastalo po 2. svetovni vojni v Sloveniji. V preteklih petindvajsetih letih je skavtske vrste obiskovalo več kot 20.000 mladih. ZSKSS je član Svetovnega združenja skavtinj (World Association of Girl Guides and Girl Scouts) – WAGGGS, v okviru katere spadajo v Evropsko regijo. 1996 so postali pridruženi, leta 1999 pa polnopravni člani.

Metoda bobrov in volkuljic

Skavti se organizacijsko delijo na lokalne enote oziroma stege. ZSKSS trenutno sestavlja 72 stegov, ki se nahajajo na področju celotne Slovenije. »Na nacionalni ravni imamo sedež v Ljubljani in eno podružnico v Mariboru, sicer pa smo razdeljeni v tri regije: primorsko, mariborsko in ljubljansko. V lokalnem okolju so stegi navadno vezani na neko župnijo, pokrivajo pa območje ene ali več občin,« je povedala Irena Mrak Merhar.

Skavti so razdeljeni v štiri starostne skupine od šest do 30 let, vodi pa jih okoli 820 voditeljev prostovoljcev. »Stari 6 in 7 let so bobri in bobrovke, od 8 do 10 volčiči in volkuljice, od 11 do 15 izvidniki in vodnice, in potem še popotniki in popotnice do 21. leta. Starejši smo voditelji,« še dodaja načelnica.

Vsako leto izvedejo več kot 300 večdnevnih zimskih in poletnih taborov ter drugih dejavnosti, kjer si mladi pridobivajo veščine za samostojno življenje. Neformalne vzgojno-izobraževalne dejavnosti izvajajo s pomočjo skavtske metode, ki je po navedbah ZSKSS v svetu priznana kot ena najučinkovitejših metod za vzgojo samostojnih ljudi in okoljsko vzgojo.

»Skavtska metoda je res celosten pristop. Ima 8 elementov vzgoje, od pomena simbolne govorice, učenja z delom, pa do služenja v družbi. V ZSKSS pa smo dodali še štiri in sicer, da vzgajamo za enakopravnost ter sobivanje fantov in deklet, da vzgajamo tudi za mednarodno razsežnost, da spoštujemo vse in hkrati preko tega še bolj spoznavamo sebe. Dodajamo pa tudi duhovnost in skavtsko okoljsko vzgojo,« nam je pojasnila Merharjeva.

Skavti ali taborniki?

Poleg skavtov pri nas obstajajo tudi taborniki, ki so združeni v Zvezo tabornikov Slovenije (ZTS). Oboji so povezani z naravno in taborjenji. Kot je povedal Janez Kobal, na prvi pogled ni očitnih razlik, oboji si prizadevajo tudi za medsebojno sodelovanje. »Organizaciji sta različni po barvi kroja in statutu. Sam menim, da je bistvena razlika v antropologiji. Če vzameš, da je človek tudi duhovno bitje, potem boš to dimenzijo postavil v vzgojo in ji boš dal primerno velik del. Mi se tega precej držimo in se zato imenujemo tudi katoliški skavti. Kot je rekel že Bi-Pi, naj bi vsak skavt imel neko religiji, ker mu to odpira eno dobro dimenzijo v življenju. Religija pa ni samo osebna vera, nekaj kar čutiš v srcu, ampak je tudi skupek obredov. Religiozna pripadnost je tudi pripadnost cerkvi, takšni ali drugačni. Mi ne samo, da toleriramo, da je nekdo veren, ampak se tega veselimo in celo spodbujamo.«

Razlika med sicer sorodnima organizacijama pa je tudi na mednarodni ravni. Svetovna skavtska organizacija (WOSM) je bila ustanovljena leta 1922, v njo je danes včlanjenih 161 skavtskih združenj iz vsega sveta. WOSM predstavlja največjo vzgojno mladinsko organizacijo na svetu, njena članica iz Slovenije pa je Zveza tabornikov Slovenije, ki tako nosi tudi naziv »nacionalna skavtska organizacija« (v skladu s sprejeto politiko, da je članica WOSM-a lahko samo ena skavtska organizacija ali zveza iz posamezne države). Kljub temu pa taborniki (ZTS), slovenskim skavtom (ZSKSS) na podlagi obojestranskega sporazuma zagotavljajo pravico do osebnega članstva v WOSM-u, medtem ko ZSKSS zagotavlja tabornikom udeležbo na vseh aktivnostih, ki jih organizira druga mednarodna skavtska organizacija WAGGGS.


Sledi večnosti

571 epizod


Obravnavamo duhovnost v najširšem pomenu besede in se osredotočamo na delovanja različnih verskih skupnosti in človekoljubnih organizacij znotraj teh skupnosti.

Srebrni skavti

19.04.2015


Slovenski skavti in skavtinje že 25 let živijo obljubo Bogu in domovini

»Bodi pripravljen – vedno pripravljen!« je geslo, ki skavte opozarja, da morajo biti vedno in povsod pripravljeni izvrševati tri skavtske vrline: odkritosrčnost, požrtvovalnost in čistost. Skavti so v Sloveniji uradno prisotni od leta 1990, njihov osnovni namen pa je prispevati k telesnemu, duševnemu, duhovnemu in družbenemu razvoju mladih ljudi, da bodo lahko postali zrele osebnosti.

»Skavti smo tu zato, da vzgajamo za odgovorno državljanstvo; da tisti, ki bo na koncu zapustil našo organizacijo in zaključil s svojo aktivno skavtsko potjo, ne bo zaključil skavtstva kot načina življenja, ampak bo vedno spreminjal družbo, v svoji družini, v službi in povsod, kjer bo prisoten,« je njihovo vlogo povzela načelnica Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov (ZSKSS) Irena Mrak Merhar.

Vojaška organizacija je skrivnost uspeha

Ustanovitelj skavtov sir Robert Baden-Powel se je rodil v Londonu leta 1857. Kot otrok je v naravi preživel mnoge ure, saj so mu veščine, kot so postavljanje šotora, vozlanje ali kurjenje ognjev, šle dobro od rok. Uglednost družine ter njegova izredna spretnost, vzdržljivost in moč so mu omogočile, da se je z vojaško kariero konjeniškega oficirja povzpel zelo visoko. V vojski je veliko potoval po svetu in je bil med tovariši zaradi mnogih zanimanj in vedre osebnosti zelo priljubljen. Ob koncu vojaške kariere je bil povišan v general-majorja in generalnega inšpektorja konjenice, napisal pa je tudi več knjig.

Njegovo delo o izvidništvu je postalo prava uspešnica, ki so jo brali predvsem mladi. To je bil zanj znak, da je opustil vojsko in se posvetil vzgoji. Prvi skavtski tabor, ki velja za začetek skavtska, je Baden-Powel pripravil leta 1907 na otoku Brownsea na jugu Anglije. Leta 1908 je izdal knjigo Skavtstvo za fante, kjer je prvič uporabil načelo »učenja z delom«, skavtstvo pa je preraslo angleške meje in se hitro razširilo po svetu. Dobrih 10 let pozneje se je odvilo prvo svetovno srečanje skavtov v Londonu, ki se ga je udeležilo 8.000 skavtov iz 34 držav. Na svetovnem srečanju leta 1929 pa je bilo že 50.000 skavtov iz 72 dežel.

Skavti prepovedani med 2. svetovno vojno

Skavtstvo se je v Sloveniji začelo že 22. oktobra 1922. Takrat se je zbrala skupina fantov pod vodstvom Franca Pintarja. Za zgled so potrebovali odraslega skavta, zato so našli poljskega skavtskega inštruktorja, ki jim je na začetku pomagal. Kot je povedal skavtski duhovni asistent Janez Kobal je bila organizacija med drugo svetovno vojno ukinjena:

»Vojaška oblast je poskušala uporabiti ali pa zlorabiti znanja, ki so jih imeli skavti. Ni pa prenesla razmišljanja s svojo glavo, zato so totalitarni režimi vedno ukinjali skavtske organizacije, ker so v njih videli konkurenta. Po drugi svetovni vojni so bile prepovedane vse krščanske organizacije, razen tistih, ki so bile izrecno dovoljene. Kljub temu je marsikateri pedagog na skrivaj uporabljal metode iz skavtske knjige. To je bilo nekakšno zakopano seme, ki je vzkalilo potem, ko je prišla prava vlaga in prava pomlad.«

Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov je bilo ustanovljeno 31. marca 1990 in je ob ustanovitvi štelo 70 članov, danes pa jih ima več kot 4.500. ZSKSS je bila ena izmed prvih skavtskih organizacij v takratni Jugoslaviji, v Vzhodni in Srednji Evropi ter prvo katoliško združenje, ki je nastalo po 2. svetovni vojni v Sloveniji. V preteklih petindvajsetih letih je skavtske vrste obiskovalo več kot 20.000 mladih. ZSKSS je član Svetovnega združenja skavtinj (World Association of Girl Guides and Girl Scouts) – WAGGGS, v okviru katere spadajo v Evropsko regijo. 1996 so postali pridruženi, leta 1999 pa polnopravni člani.

Metoda bobrov in volkuljic

Skavti se organizacijsko delijo na lokalne enote oziroma stege. ZSKSS trenutno sestavlja 72 stegov, ki se nahajajo na področju celotne Slovenije. »Na nacionalni ravni imamo sedež v Ljubljani in eno podružnico v Mariboru, sicer pa smo razdeljeni v tri regije: primorsko, mariborsko in ljubljansko. V lokalnem okolju so stegi navadno vezani na neko župnijo, pokrivajo pa območje ene ali več občin,« je povedala Irena Mrak Merhar.

Skavti so razdeljeni v štiri starostne skupine od šest do 30 let, vodi pa jih okoli 820 voditeljev prostovoljcev. »Stari 6 in 7 let so bobri in bobrovke, od 8 do 10 volčiči in volkuljice, od 11 do 15 izvidniki in vodnice, in potem še popotniki in popotnice do 21. leta. Starejši smo voditelji,« še dodaja načelnica.

Vsako leto izvedejo več kot 300 večdnevnih zimskih in poletnih taborov ter drugih dejavnosti, kjer si mladi pridobivajo veščine za samostojno življenje. Neformalne vzgojno-izobraževalne dejavnosti izvajajo s pomočjo skavtske metode, ki je po navedbah ZSKSS v svetu priznana kot ena najučinkovitejših metod za vzgojo samostojnih ljudi in okoljsko vzgojo.

»Skavtska metoda je res celosten pristop. Ima 8 elementov vzgoje, od pomena simbolne govorice, učenja z delom, pa do služenja v družbi. V ZSKSS pa smo dodali še štiri in sicer, da vzgajamo za enakopravnost ter sobivanje fantov in deklet, da vzgajamo tudi za mednarodno razsežnost, da spoštujemo vse in hkrati preko tega še bolj spoznavamo sebe. Dodajamo pa tudi duhovnost in skavtsko okoljsko vzgojo,« nam je pojasnila Merharjeva.

Skavti ali taborniki?

Poleg skavtov pri nas obstajajo tudi taborniki, ki so združeni v Zvezo tabornikov Slovenije (ZTS). Oboji so povezani z naravno in taborjenji. Kot je povedal Janez Kobal, na prvi pogled ni očitnih razlik, oboji si prizadevajo tudi za medsebojno sodelovanje. »Organizaciji sta različni po barvi kroja in statutu. Sam menim, da je bistvena razlika v antropologiji. Če vzameš, da je človek tudi duhovno bitje, potem boš to dimenzijo postavil v vzgojo in ji boš dal primerno velik del. Mi se tega precej držimo in se zato imenujemo tudi katoliški skavti. Kot je rekel že Bi-Pi, naj bi vsak skavt imel neko religiji, ker mu to odpira eno dobro dimenzijo v življenju. Religija pa ni samo osebna vera, nekaj kar čutiš v srcu, ampak je tudi skupek obredov. Religiozna pripadnost je tudi pripadnost cerkvi, takšni ali drugačni. Mi ne samo, da toleriramo, da je nekdo veren, ampak se tega veselimo in celo spodbujamo.«

Razlika med sicer sorodnima organizacijama pa je tudi na mednarodni ravni. Svetovna skavtska organizacija (WOSM) je bila ustanovljena leta 1922, v njo je danes včlanjenih 161 skavtskih združenj iz vsega sveta. WOSM predstavlja največjo vzgojno mladinsko organizacijo na svetu, njena članica iz Slovenije pa je Zveza tabornikov Slovenije, ki tako nosi tudi naziv »nacionalna skavtska organizacija« (v skladu s sprejeto politiko, da je članica WOSM-a lahko samo ena skavtska organizacija ali zveza iz posamezne države). Kljub temu pa taborniki (ZTS), slovenskim skavtom (ZSKSS) na podlagi obojestranskega sporazuma zagotavljajo pravico do osebnega članstva v WOSM-u, medtem ko ZSKSS zagotavlja tabornikom udeležbo na vseh aktivnostih, ki jih organizira druga mednarodna skavtska organizacija WAGGGS.


29.09.2019

Praznovanje Roš hašane

Na prvi dan tišrija, sedmega meseca v judovskem koledarju, Judje začenjajo s praznovanjem Roš Hašane ali novega leta. Roš hašana v hebrejščini pomeni glava leta. Praznično vzdušje, pa je še najmočneje občutiti v Sveti deželi, še posebej v Davidovem mestu Jeruzalemu. Veselijo se vsi, zahodni in vzhodni, ortodoksni in sekularni Judje. O zgodovinskem in kulturnem pomenu praznika se bo Nejc Krevs pogovarjal z dr. Samom Skralovnikom s katedre za sveto pismo in judovstvo, teološke fakultete.


22.09.2019

Vzgojni vidik šole v digitalni dobi

Računalniki, tablice, pametni telefoni in posledično dostopnost do družbenih medijev so vstopili na vsa polja našega življenja, zdavnaj tudi v šolo. V tokratnih Sledeh večnostih bomo v središče postavili vzgojno poslanstvo šole v digitalni dobi. Kakšna naj bo vloga digitalnih medijev pri pouku v šoli, kakšna je vloga učitelja v dobi digitalnih medijev in katere so temeljne vrednote šole v digitalni dobi. Na ta vprašanja odgovarja moralni teolog dr. Roman Globokar, ki je pred kratkim o tej žgoči temi napisal knjigo. Z njim se je pogovarjala Nataša Lang.


15.09.2019

Vesna Hiti

Slovenska Karitas je s pomočjo akcije Za srce Afrike pomagala že več kot 250 tisoč ljudem v podsaharski Afriki. To poslanstvo v sodelovanju s slovenskimi misijonarji in Afričani želi nadaljevati tudi v prihodnosti. Eden od takšnih projektov, ki potrebuje pomoč dobrih ljudi iz Slovenije, je Center Akamuri v Bujumburi v Burundiju. Center, ki dnevno skrbi za skoraj 160 otrok in mladih z duševnimi motnjami ter gibalno ovirane, vodi slovenska misijonarka Vesna Hiti.


08.09.2019

KatoliškaTV EXODUS

V tokratni verski oddaji Sledi večnosti bomo spregovorili o tem kako so lahko tudi sodobni mediji v funkciji nove evangelizacije. Predstavljamo vam katoliško televizijo Exodus, ki ima sedež v Mariboru, njen signal pa je viden po vsej Sloveniji. Kakšni izzivi so pred njimi zdaj, ko so vstopili v enajsto leto delovanja – o tem bosta spregovorila duhovnik Zoran Kodela - odgovorni urednik in lastnik TV Exodus in novinarka, urednica oddaj Marija Čerček


01.09.2019

Katoliško šolstvo

Ob začetku šolskega leta so svoja vrata odprle tudi katoliške izobraževalne ustanove. Te šole in tudi druge zasebne šole, ki izvajajo javno veljavne programe, so v zadnjem obdobju zaradi odločbe ustavnega sodišča v središču polemik predvsem na političnem področju. V Sledeh večnosti gostimo direktorja Zavoda sv. Stanislava mag. Antona Česna in učitelje, ki poučujejo na osnovni šoli Alojzija Šuštarja in na Škofijski klasični gimnaziji, ki sta enoti omenjenega zavoda


25.08.2019

Krišna Janmaštami

Praznik Janmaštami označuje rojstvo Krišne, enega pomembnejših in bolj priljubljenih božanstev vedskega panteona. Za vernika je Krišna osma od devetih inkarnacij boga Višnuja, njegovo rojstvo očetu Vasudevi in materi Devaki pa je izčrpno opisano v spevu Harivamša. Praznovanje zaznamuje post, petje, molitev, nočno bdenje, priprava posebne hrane in obisk templja, kjer se prebirajo sveta besedila. Gost oddaje je Blaž Mihelič, prevajalec dela Krišna: vir vsega zadovoljstva.


18.08.2019

Prekmurje

V teh dneh - ko praznujemo stoto obletnico priključitve Prekmurk in Prekmurcev k matičnemu narodu in jih opisujemo kot iskrive, mehke, preproste in dobrosrčne ljudi - se sprašujemo, kaj vse je vplivalo na oblikovanje prekmurske duše. Eden od odgovorov je verski pluralizem, edinstven v slovenskem prostoru. Na severovzhodu države sobivajo katoličani, evangeličani, pripadniki drugih protestantskih cerkva, pravoslavni verniki, muslimani in neverujoči. Nataša Lang je pripravila reportažo o sobivanju različno verujočih in neverujočih na levi strani Mure. Pred mikrofon je povabila poveljnika gasilske zveze mestne občine Murska Sobota Bojana Horvata, župana Gornjih Petrovcev Franca Šlihthuberja in evangeličansko duhovnico v cerkveni občini Gornji Slaveči Simono Prosič Filip.


11.08.2019

Duhovnost hipijev

Te dni mineva 50 let od znamenitega večdnevnega glasbenega festivala pri ameriškem mestecu Woodstock. To je bil tudi vrhunec gibanja t. i. protikulture in hipijevstva. Mladi uporniki proti takratnim družbenim normam so oblikovali tudi posebno duhovnost, ki ima odmev v današnjem pojavu »new age-a« ali novodobnih duhovnosti. O tem bo spregovoril rock glasbenik in profesor na FDV Univerze v Ljubljani dr. Gregor Tomc. Oddajo pripravlja Tomaž Gerden.


04.08.2019

Psihoterapija v dialogu z duhovnostjo - ponovitev

Sodobna psihiatrija povezuje svoja dognanja tudi z duhovnimi ali kontemplativnimi praksami. Zato bomo v oddaji poskušali osvetliti odnos med psihoterapijo in molitvijo. Zanimalo nas bo, ali se duhovnost in psihoterapija izključujeta ali dopolnjujeta? Ali lahko krščanska duhovnost ponudi psihoterapiji spoznanja in uvide, kjer je ta šibkejša, na primer ko gre za iskanje kreativnih vzvodov in sil v človeku? Gost oddaje: psihiater dr. Borut Škodlar.


28.07.2019

Simbolni in duhovni pomen morja

Številni se poleti odpravijo na morje, kamor gredo na počitnice ali dopust. Letovanje ob morju je sodoben pojav; plemstvo je v 19. stoletju odkrilo obmorske kraje kot nove počitniške destinacije. Toda voda, morje in reke imajo v mitologijah in duhovnoreligioznih izročilih globok simbolni in duhovni pomen. Morske globine v Svetem pismu razodevajo neobvladljivo in uničevalno moč narave. Z jezuitom Ivanom Brescianijem se bomo pogovarjali o simbolu morja in njegovi duhovni razsežnosti, ki ga ima za človeka.


21.07.2019

Bresnik ponovitev

Mineva točno petdeset let, odkar je človek prvič stopil na Mesec. Ob obletnici tega pomembnega dogodka v zgodovini vesoljskih poletov v oddaji Sledi večnosti ponavljamo pogovor z ameriškim astronavtom slovenskega rodu Randyjem Bresnikom, ki je marca lani obiskal Slovenijo. Ob tej priložnosti je govoril tudi o duhovnih razsežnostih bivanja v vesolju.


14.07.2019

Glasbeni ekumenizem

Tokratna oddaja je nastala na nedavni otvoritvi nove evangelijske cerkve v kraju Gladomes v občini Slovenska Bistrica. S predstavniki različnih krščanskih cerkva smo spregovorili o pomenu slavilne glasbe za celovitost našega odnosa z Bogom in kako je prav ta glasba tudi pomembna ekumenska duhovna vez med cerkvami. V oddaji, ki jo je pripravil Tone Petelinšek, sodelujejo: glasbeniki Tadej Vindiš, Katarina Bordner in Davorin Gričnik ter superintendent zveze binkoštnih cerkva Slovenije dr. Danijel Grabar.


07.07.2019

Duhovnost mladih

Pod okriljem Katoliške cerkve na Slovenskem potekajo v poletnem času številne dejavnosti za šoloobvezne otroke in mlade. Oratorij je najbolj obiskana in tudi najbolj priljubljena aktivnost v župnijah. Letošnji oratorij poteka pod geslom Imaš moč. Obiskali smo oratorij v Salezijanskem mladinskem centru Rakovnik v Ljubljani. Ta teden se je tam zbralo 150 otrok, z njimi se je ukvarjalo 60 animatorjev.


30.06.2019

Bogoslovno semenišče

Ob posvetitvah novih katoliških duhovnikov, se bomo o njihovem študentskem življenju in delu v Bogoslovnem semenišču pogovarjali z vodstvom te ustanove: rektorjem Petrom Kokotcem, spiritualom mag. Vladom Bizjakom in študijskim prefektom dr. Matjažem Celarcem. Od šestih letošnjih novomašnikov jih je pet živelo in študiralo v Bogoslovnem semenišču, ki je v Ljubljani že več kot štiristo let.


23.06.2019

Gore: kraj razodevanja Svetega

Na pragu poletja marsikdo pomisli na gore, ki so v tem letnem času bolj dostopne kot pozimi. Gore so v številnih religioznih izročilih kraj, kjer se Bog razodeva človeku, in kamor gre človek, da bi se srečal s sabo in z Bogom. Gora je dvojni simbol, simbol življenja, veličastva in srečanja s Presežnim, ter simbol tveganja, odsotnosti in smrti. Zato se bomo v oddaji pogovarjali o tem, kdaj in kako nam je Bog v gorah blizu tako preko svoje prisotnosti kot tudi preko svoje odsotnosti. Gosta oddaje: gorska vodnika in alpinista, zakonca Marija in Andrej Štremfelj.


16.06.2019

Pogovor z muftijem dr. Nedžadom Grabusom

Pred nekaj dnevi je minil muslimanski sveti mesec ramazan in praznovanje ramazanskega bajrama. Ob tej priložnosti pred mikrofonom gostimo muftija Islamske skupnosti v Sloveniji dr. Nedžada Grabusa. Izrazil je zaskrbljenost nad nekaterimi sovražnimi izjavami proti muslimanom, in upa, da se med ljudmi ne bo razplamtelo sovraštvo, ki ga je po njegovi osebni izkušnji iz Bosne in Hercegovine težko odpraviti. Poudarja, da so muslimani v Sloveniji del evropskega prostora in da spoštujejo njene vrednote in pravni red. Džamija v Ljubljani – kot največji projekt in želja muslimanov v Sloveniji – bo zaživela v polnosti do pomladi prihodnje leto.


09.06.2019

Binkošti - moč Svetega Duha

V tokratni oddaji Sledi večnosti na današnjo Binkoštno nedeljo gostimo tri duhovnike različnih krščanskih cerkva – Jožeta Hozjana – katoliškega duhovnika iz Pečarovcev v Prekmurju in dva protestantska pastorja - mag. Lea Novaka iz Evangeličanske cerkve v Murski Soboti in Srečka Krajnca – pastorja Binkoštne cerkve iz Maribora. Oddaja je nastala na sedežu murskosoboške evangeličanske cerkvene občine. Kako pomembni so v konkretnem življenju kristjana ti vrelci žive vode, ki simbolizirajo moč Svetega duha.


02.06.2019

Zvone Štrubelj o evropskem krščanstvu

V Evropski uniji so pred kratkim bile volitve v evropski parlament. Pri tem se je tudi postavilo vprašanje, koliko Evropa še sledi svojo krščanski tradiciji, kako v njej še odmevajo krščanske vrednote. Kakšna bo njena duhovna prihodnost? O tem in tudi o svojih izkušnjah duhovnika za naše izseljence v zahodni Evropi bo spregovoril dr. Zvone Štrubelj.


26.05.2019

Župnija Videm-Dobrepolje

V tokratni oddaji Sledi večnosti bomo obiskali župnijo Videm-Dobrepolje na Dolenjskem in predstavili razvejano versko-občestveno življenje v teh krajih. Sodelujejo: domači župnik Franc Škulj, Igor Ahačevčič – župan občine Dobrepolje, mag.Brane Brodnik-predsednik vaškega odbora Kompolje in Sabina Lenarčič-direktorica doma starejših - Zavoda Svete Terezije v Vidmu.


19.05.2019

Šmarnice

Katoličanke in katoličani, še posebej mladi, se v maju zbirajo pri šmarnicah. Gre za ljudsko pobožnost Mariji v čast, ki jo verniki pri mašah častijo s prepevanjem Marijinih pesmi in šmarničnim branjem. Šmarnice privabijo številne vernike v cerkev. V oddaji Sledi večnosti nas bo zanimalo, zakaj so šmarnice še vedno ena najbolj priljubljenih ljudskih pobožnosti na Slovenskem. Kdaj se je ta pobožnost sploh začela? Kakšno je duhovno sporočilo šmarnic? Gost oddaje je dr. Bogdan Kolar. Kratek razmislek o šmarničnem branju za odrasle pa predstavi njegov avtor Gregor Čušin.


Stran 14 od 29
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov