Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Srebrni skavti

19.04.2015


Slovenski skavti in skavtinje že 25 let živijo obljubo Bogu in domovini

»Bodi pripravljen – vedno pripravljen!« je geslo, ki skavte opozarja, da morajo biti vedno in povsod pripravljeni izvrševati tri skavtske vrline: odkritosrčnost, požrtvovalnost in čistost. Skavti so v Sloveniji uradno prisotni od leta 1990, njihov osnovni namen pa je prispevati k telesnemu, duševnemu, duhovnemu in družbenemu razvoju mladih ljudi, da bodo lahko postali zrele osebnosti.

»Skavti smo tu zato, da vzgajamo za odgovorno državljanstvo; da tisti, ki bo na koncu zapustil našo organizacijo in zaključil s svojo aktivno skavtsko potjo, ne bo zaključil skavtstva kot načina življenja, ampak bo vedno spreminjal družbo, v svoji družini, v službi in povsod, kjer bo prisoten,« je njihovo vlogo povzela načelnica Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov (ZSKSS) Irena Mrak Merhar.

Vojaška organizacija je skrivnost uspeha

Ustanovitelj skavtov sir Robert Baden-Powel se je rodil v Londonu leta 1857. Kot otrok je v naravi preživel mnoge ure, saj so mu veščine, kot so postavljanje šotora, vozlanje ali kurjenje ognjev, šle dobro od rok. Uglednost družine ter njegova izredna spretnost, vzdržljivost in moč so mu omogočile, da se je z vojaško kariero konjeniškega oficirja povzpel zelo visoko. V vojski je veliko potoval po svetu in je bil med tovariši zaradi mnogih zanimanj in vedre osebnosti zelo priljubljen. Ob koncu vojaške kariere je bil povišan v general-majorja in generalnega inšpektorja konjenice, napisal pa je tudi več knjig.

Njegovo delo o izvidništvu je postalo prava uspešnica, ki so jo brali predvsem mladi. To je bil zanj znak, da je opustil vojsko in se posvetil vzgoji. Prvi skavtski tabor, ki velja za začetek skavtska, je Baden-Powel pripravil leta 1907 na otoku Brownsea na jugu Anglije. Leta 1908 je izdal knjigo Skavtstvo za fante, kjer je prvič uporabil načelo »učenja z delom«, skavtstvo pa je preraslo angleške meje in se hitro razširilo po svetu. Dobrih 10 let pozneje se je odvilo prvo svetovno srečanje skavtov v Londonu, ki se ga je udeležilo 8.000 skavtov iz 34 držav. Na svetovnem srečanju leta 1929 pa je bilo že 50.000 skavtov iz 72 dežel.

Skavti prepovedani med 2. svetovno vojno

Skavtstvo se je v Sloveniji začelo že 22. oktobra 1922. Takrat se je zbrala skupina fantov pod vodstvom Franca Pintarja. Za zgled so potrebovali odraslega skavta, zato so našli poljskega skavtskega inštruktorja, ki jim je na začetku pomagal. Kot je povedal skavtski duhovni asistent Janez Kobal je bila organizacija med drugo svetovno vojno ukinjena:

»Vojaška oblast je poskušala uporabiti ali pa zlorabiti znanja, ki so jih imeli skavti. Ni pa prenesla razmišljanja s svojo glavo, zato so totalitarni režimi vedno ukinjali skavtske organizacije, ker so v njih videli konkurenta. Po drugi svetovni vojni so bile prepovedane vse krščanske organizacije, razen tistih, ki so bile izrecno dovoljene. Kljub temu je marsikateri pedagog na skrivaj uporabljal metode iz skavtske knjige. To je bilo nekakšno zakopano seme, ki je vzkalilo potem, ko je prišla prava vlaga in prava pomlad.«

Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov je bilo ustanovljeno 31. marca 1990 in je ob ustanovitvi štelo 70 članov, danes pa jih ima več kot 4.500. ZSKSS je bila ena izmed prvih skavtskih organizacij v takratni Jugoslaviji, v Vzhodni in Srednji Evropi ter prvo katoliško združenje, ki je nastalo po 2. svetovni vojni v Sloveniji. V preteklih petindvajsetih letih je skavtske vrste obiskovalo več kot 20.000 mladih. ZSKSS je član Svetovnega združenja skavtinj (World Association of Girl Guides and Girl Scouts) – WAGGGS, v okviru katere spadajo v Evropsko regijo. 1996 so postali pridruženi, leta 1999 pa polnopravni člani.

Metoda bobrov in volkuljic

Skavti se organizacijsko delijo na lokalne enote oziroma stege. ZSKSS trenutno sestavlja 72 stegov, ki se nahajajo na področju celotne Slovenije. »Na nacionalni ravni imamo sedež v Ljubljani in eno podružnico v Mariboru, sicer pa smo razdeljeni v tri regije: primorsko, mariborsko in ljubljansko. V lokalnem okolju so stegi navadno vezani na neko župnijo, pokrivajo pa območje ene ali več občin,« je povedala Irena Mrak Merhar.

Skavti so razdeljeni v štiri starostne skupine od šest do 30 let, vodi pa jih okoli 820 voditeljev prostovoljcev. »Stari 6 in 7 let so bobri in bobrovke, od 8 do 10 volčiči in volkuljice, od 11 do 15 izvidniki in vodnice, in potem še popotniki in popotnice do 21. leta. Starejši smo voditelji,« še dodaja načelnica.

Vsako leto izvedejo več kot 300 večdnevnih zimskih in poletnih taborov ter drugih dejavnosti, kjer si mladi pridobivajo veščine za samostojno življenje. Neformalne vzgojno-izobraževalne dejavnosti izvajajo s pomočjo skavtske metode, ki je po navedbah ZSKSS v svetu priznana kot ena najučinkovitejših metod za vzgojo samostojnih ljudi in okoljsko vzgojo.

»Skavtska metoda je res celosten pristop. Ima 8 elementov vzgoje, od pomena simbolne govorice, učenja z delom, pa do služenja v družbi. V ZSKSS pa smo dodali še štiri in sicer, da vzgajamo za enakopravnost ter sobivanje fantov in deklet, da vzgajamo tudi za mednarodno razsežnost, da spoštujemo vse in hkrati preko tega še bolj spoznavamo sebe. Dodajamo pa tudi duhovnost in skavtsko okoljsko vzgojo,« nam je pojasnila Merharjeva.

Skavti ali taborniki?

Poleg skavtov pri nas obstajajo tudi taborniki, ki so združeni v Zvezo tabornikov Slovenije (ZTS). Oboji so povezani z naravno in taborjenji. Kot je povedal Janez Kobal, na prvi pogled ni očitnih razlik, oboji si prizadevajo tudi za medsebojno sodelovanje. »Organizaciji sta različni po barvi kroja in statutu. Sam menim, da je bistvena razlika v antropologiji. Če vzameš, da je človek tudi duhovno bitje, potem boš to dimenzijo postavil v vzgojo in ji boš dal primerno velik del. Mi se tega precej držimo in se zato imenujemo tudi katoliški skavti. Kot je rekel že Bi-Pi, naj bi vsak skavt imel neko religiji, ker mu to odpira eno dobro dimenzijo v življenju. Religija pa ni samo osebna vera, nekaj kar čutiš v srcu, ampak je tudi skupek obredov. Religiozna pripadnost je tudi pripadnost cerkvi, takšni ali drugačni. Mi ne samo, da toleriramo, da je nekdo veren, ampak se tega veselimo in celo spodbujamo.«

Razlika med sicer sorodnima organizacijama pa je tudi na mednarodni ravni. Svetovna skavtska organizacija (WOSM) je bila ustanovljena leta 1922, v njo je danes včlanjenih 161 skavtskih združenj iz vsega sveta. WOSM predstavlja največjo vzgojno mladinsko organizacijo na svetu, njena članica iz Slovenije pa je Zveza tabornikov Slovenije, ki tako nosi tudi naziv »nacionalna skavtska organizacija« (v skladu s sprejeto politiko, da je članica WOSM-a lahko samo ena skavtska organizacija ali zveza iz posamezne države). Kljub temu pa taborniki (ZTS), slovenskim skavtom (ZSKSS) na podlagi obojestranskega sporazuma zagotavljajo pravico do osebnega članstva v WOSM-u, medtem ko ZSKSS zagotavlja tabornikom udeležbo na vseh aktivnostih, ki jih organizira druga mednarodna skavtska organizacija WAGGGS.


Sledi večnosti

578 epizod


Obravnavamo duhovnost v najširšem pomenu besede in se osredotočamo na delovanja različnih verskih skupnosti in človekoljubnih organizacij znotraj teh skupnosti.

Srebrni skavti

19.04.2015


Slovenski skavti in skavtinje že 25 let živijo obljubo Bogu in domovini

»Bodi pripravljen – vedno pripravljen!« je geslo, ki skavte opozarja, da morajo biti vedno in povsod pripravljeni izvrševati tri skavtske vrline: odkritosrčnost, požrtvovalnost in čistost. Skavti so v Sloveniji uradno prisotni od leta 1990, njihov osnovni namen pa je prispevati k telesnemu, duševnemu, duhovnemu in družbenemu razvoju mladih ljudi, da bodo lahko postali zrele osebnosti.

»Skavti smo tu zato, da vzgajamo za odgovorno državljanstvo; da tisti, ki bo na koncu zapustil našo organizacijo in zaključil s svojo aktivno skavtsko potjo, ne bo zaključil skavtstva kot načina življenja, ampak bo vedno spreminjal družbo, v svoji družini, v službi in povsod, kjer bo prisoten,« je njihovo vlogo povzela načelnica Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov (ZSKSS) Irena Mrak Merhar.

Vojaška organizacija je skrivnost uspeha

Ustanovitelj skavtov sir Robert Baden-Powel se je rodil v Londonu leta 1857. Kot otrok je v naravi preživel mnoge ure, saj so mu veščine, kot so postavljanje šotora, vozlanje ali kurjenje ognjev, šle dobro od rok. Uglednost družine ter njegova izredna spretnost, vzdržljivost in moč so mu omogočile, da se je z vojaško kariero konjeniškega oficirja povzpel zelo visoko. V vojski je veliko potoval po svetu in je bil med tovariši zaradi mnogih zanimanj in vedre osebnosti zelo priljubljen. Ob koncu vojaške kariere je bil povišan v general-majorja in generalnega inšpektorja konjenice, napisal pa je tudi več knjig.

Njegovo delo o izvidništvu je postalo prava uspešnica, ki so jo brali predvsem mladi. To je bil zanj znak, da je opustil vojsko in se posvetil vzgoji. Prvi skavtski tabor, ki velja za začetek skavtska, je Baden-Powel pripravil leta 1907 na otoku Brownsea na jugu Anglije. Leta 1908 je izdal knjigo Skavtstvo za fante, kjer je prvič uporabil načelo »učenja z delom«, skavtstvo pa je preraslo angleške meje in se hitro razširilo po svetu. Dobrih 10 let pozneje se je odvilo prvo svetovno srečanje skavtov v Londonu, ki se ga je udeležilo 8.000 skavtov iz 34 držav. Na svetovnem srečanju leta 1929 pa je bilo že 50.000 skavtov iz 72 dežel.

Skavti prepovedani med 2. svetovno vojno

Skavtstvo se je v Sloveniji začelo že 22. oktobra 1922. Takrat se je zbrala skupina fantov pod vodstvom Franca Pintarja. Za zgled so potrebovali odraslega skavta, zato so našli poljskega skavtskega inštruktorja, ki jim je na začetku pomagal. Kot je povedal skavtski duhovni asistent Janez Kobal je bila organizacija med drugo svetovno vojno ukinjena:

»Vojaška oblast je poskušala uporabiti ali pa zlorabiti znanja, ki so jih imeli skavti. Ni pa prenesla razmišljanja s svojo glavo, zato so totalitarni režimi vedno ukinjali skavtske organizacije, ker so v njih videli konkurenta. Po drugi svetovni vojni so bile prepovedane vse krščanske organizacije, razen tistih, ki so bile izrecno dovoljene. Kljub temu je marsikateri pedagog na skrivaj uporabljal metode iz skavtske knjige. To je bilo nekakšno zakopano seme, ki je vzkalilo potem, ko je prišla prava vlaga in prava pomlad.«

Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov je bilo ustanovljeno 31. marca 1990 in je ob ustanovitvi štelo 70 članov, danes pa jih ima več kot 4.500. ZSKSS je bila ena izmed prvih skavtskih organizacij v takratni Jugoslaviji, v Vzhodni in Srednji Evropi ter prvo katoliško združenje, ki je nastalo po 2. svetovni vojni v Sloveniji. V preteklih petindvajsetih letih je skavtske vrste obiskovalo več kot 20.000 mladih. ZSKSS je član Svetovnega združenja skavtinj (World Association of Girl Guides and Girl Scouts) – WAGGGS, v okviru katere spadajo v Evropsko regijo. 1996 so postali pridruženi, leta 1999 pa polnopravni člani.

Metoda bobrov in volkuljic

Skavti se organizacijsko delijo na lokalne enote oziroma stege. ZSKSS trenutno sestavlja 72 stegov, ki se nahajajo na področju celotne Slovenije. »Na nacionalni ravni imamo sedež v Ljubljani in eno podružnico v Mariboru, sicer pa smo razdeljeni v tri regije: primorsko, mariborsko in ljubljansko. V lokalnem okolju so stegi navadno vezani na neko župnijo, pokrivajo pa območje ene ali več občin,« je povedala Irena Mrak Merhar.

Skavti so razdeljeni v štiri starostne skupine od šest do 30 let, vodi pa jih okoli 820 voditeljev prostovoljcev. »Stari 6 in 7 let so bobri in bobrovke, od 8 do 10 volčiči in volkuljice, od 11 do 15 izvidniki in vodnice, in potem še popotniki in popotnice do 21. leta. Starejši smo voditelji,« še dodaja načelnica.

Vsako leto izvedejo več kot 300 večdnevnih zimskih in poletnih taborov ter drugih dejavnosti, kjer si mladi pridobivajo veščine za samostojno življenje. Neformalne vzgojno-izobraževalne dejavnosti izvajajo s pomočjo skavtske metode, ki je po navedbah ZSKSS v svetu priznana kot ena najučinkovitejših metod za vzgojo samostojnih ljudi in okoljsko vzgojo.

»Skavtska metoda je res celosten pristop. Ima 8 elementov vzgoje, od pomena simbolne govorice, učenja z delom, pa do služenja v družbi. V ZSKSS pa smo dodali še štiri in sicer, da vzgajamo za enakopravnost ter sobivanje fantov in deklet, da vzgajamo tudi za mednarodno razsežnost, da spoštujemo vse in hkrati preko tega še bolj spoznavamo sebe. Dodajamo pa tudi duhovnost in skavtsko okoljsko vzgojo,« nam je pojasnila Merharjeva.

Skavti ali taborniki?

Poleg skavtov pri nas obstajajo tudi taborniki, ki so združeni v Zvezo tabornikov Slovenije (ZTS). Oboji so povezani z naravno in taborjenji. Kot je povedal Janez Kobal, na prvi pogled ni očitnih razlik, oboji si prizadevajo tudi za medsebojno sodelovanje. »Organizaciji sta različni po barvi kroja in statutu. Sam menim, da je bistvena razlika v antropologiji. Če vzameš, da je človek tudi duhovno bitje, potem boš to dimenzijo postavil v vzgojo in ji boš dal primerno velik del. Mi se tega precej držimo in se zato imenujemo tudi katoliški skavti. Kot je rekel že Bi-Pi, naj bi vsak skavt imel neko religiji, ker mu to odpira eno dobro dimenzijo v življenju. Religija pa ni samo osebna vera, nekaj kar čutiš v srcu, ampak je tudi skupek obredov. Religiozna pripadnost je tudi pripadnost cerkvi, takšni ali drugačni. Mi ne samo, da toleriramo, da je nekdo veren, ampak se tega veselimo in celo spodbujamo.«

Razlika med sicer sorodnima organizacijama pa je tudi na mednarodni ravni. Svetovna skavtska organizacija (WOSM) je bila ustanovljena leta 1922, v njo je danes včlanjenih 161 skavtskih združenj iz vsega sveta. WOSM predstavlja največjo vzgojno mladinsko organizacijo na svetu, njena članica iz Slovenije pa je Zveza tabornikov Slovenije, ki tako nosi tudi naziv »nacionalna skavtska organizacija« (v skladu s sprejeto politiko, da je članica WOSM-a lahko samo ena skavtska organizacija ali zveza iz posamezne države). Kljub temu pa taborniki (ZTS), slovenskim skavtom (ZSKSS) na podlagi obojestranskega sporazuma zagotavljajo pravico do osebnega članstva v WOSM-u, medtem ko ZSKSS zagotavlja tabornikom udeležbo na vseh aktivnostih, ki jih organizira druga mednarodna skavtska organizacija WAGGGS.


09.07.2022

Kardinal Franc Rode: Vse je dar -spomini, 2.del

V drugem delu pogovora z dopisnikom iz Rima Jankom Petrovcem bo kardinal dr. Franc Rode opisal svojo življensko pot od nastopa službe ljubljanskega nadškofa do odgovornih služb v kuriji in častnega naziva kardinal.


23.07.2022

Na oratoriju na Rakovniku je dobrodošel vsak otrok, le malo več kot polovica jih obiskuje verouk.

Salezijanska redovna skupnost v Sloveniji vodi projekt Oratorij v več kot 300 krajih. Vsako leto se ga udeleži več kot 22 tisoč otrok, največ v Ljubljani v Salezijanskem mladinskem centru Rakovnik, kjer je sedež salezijancev pri nas. V štirih tednih julija jih bo počitnice tam preživelo več kot 800. Kaj vse počnejo, kako združujejo duhovnost, kreativne delavnice in šport, odgovarjajo otroci, eden od voditeljev in duhovnik Janez Suhoveršnik.


16.07.2022

Več kot 50 mladih prostovoljcev bo to poletje pri slovenskih misijonarjih po svetu

Več kot 50 mladih prostovoljcev bo čez poletje v okviru programa POTA – mladinskega misijonskega prostovoljstva – opravljalo socialno delo, evangelizacijo, delo z otroki in mladostniki ter fizična dela pri slovenskih misijonarjih v sedmih državah na različnih celinah. Koordinatorica programa POTA Tinkara Jerkič, voditeljica skupine prostovoljk v Indiji Klara Majer in voditelja skupine, ki se odpravlja na Madagaskar, Klemen Kraševec predstavljajo priprave in kaj bodo počeli na Madagaskarju, v Keniji, Indiji, Ukrajini, Kazahstanu, Peruju in Argentini.


02.07.2022

Hadž - že tretje leto brez romarjev iz Islamske skupnosti Slovenija

V začetku julija bo Savdska Arabija po dveh pandemičnih letih vnovič odprla vrata milijonu muslimanov z vsega sveta, da se bodo lahko udeležili hadža ali tradicionalnega romanja v sveto muslimansko mesto Meko. Romarjev bo trikrat manj kot pred pandemijo. V Islamski skupnosti v Sloveniji so načrtovali, da bo 60 njihovih članov šlo na hadž, a so udeležbo na njem zaradi novih zahtev gostitelja odpovedali. Imam v Islamski skupnosti v Sloveniji Nevres Mustafić, ki se je hadža udeležil že dvakrat, pravi, da je za vsakega muslimana romanje v Meko velik duhovni navdih in nam predstavi obrede na tej romarski poti.


18.06.2022

Spomini kardinala Franca Rodeta 1.del

Kardinal dr. Franc Rode je pri Mohorjevi družbi izdal spomine na svoje razgibano, bogato življenje. Leta 2006 ga je papež Benedikt XVI. imenoval za kardinala, ko je opravljal pomembne naloge v kuriji. Že prej je bil ljubljanski nadškof. Za duhovnika se je izšolal v Argentini, vstopil je v red lazaristov. V 1. delu oddaje boste slišali spomine kardinala dr. Franca Rodeta do njegovega imenovanja za ljubljanskega nadškofa.


25.06.2022

Kdo so štirje novomašniki v Katoliški cerkvi v Sloveniji?

V Katoliški cerkvi v Sloveniji bodo na predvečer in na praznični dan sv. Petra in Pavla, ki ga po cerkvenem koledarju obhajajo 29. junija, štirje novi duhovniki, dva manj kot lani, prejeli zakrament novomašniškega posvečenja. To so Rok Gregorčič, Janez Meglen, Tadej Pagon in Janez Pavel Šuštar. Trije od njih prihajajo iz Nadškofije Ljubljana, eden iz Škofije Novo mesto. Kdo so, od kod prihajajo? Kaj jih je nagovorilo, da so stopili na pot duhovniškega poslanstva? Kakšno je njihovo novomašniško geslo? Kakšen duhovnik si želijo biti?


11.06.2022

Verniki si želijo odprto Cerkev, ki se vrne k duhu prvih kristjanov

Papež Frančišek je jeseni lani sklical sinodo o sinodalnosti; z njo je spodbudil versko občestvo k premišljevanju o prihodnosti Cerkve. Ta se bo končala prihodnje leto. Sinoda poteka v treh delih; v prvem delu je potekala na krajevni ravni v škofijah in župnijah po vsem svetu. Ta del njene faze se končuje. Sledil bo drugi del sinode na celinski ravni, sledil bo zbor škofov v Vatikanu. Gre za prvo sinodo, ki ne bo od začetka do konca potekala v papeški državi, ampak na različnih koncih sveta. V slovenskih škofijah v teh dneh verniki skupaj z duhovniki končujejo razmišljanja in pripravljajo gradiva za sinodo o sinodalnosti. Kakšno Cerkev si verniki želijo v Sloveniji na podlagi prvih izsledkov razmišljata tajnica Škofijskega urada za laike pri Nadškofiji Ljubljana dr. Mojca Bertoncel in član tajništva sinode pri Slovenski škofovski konferenci dr. Tadej Jakopič.


04.06.2022

Moč duha po 2000 letih

Kristjani na binkoštno nedeljo praznujejo prihod Sv. duha, ki je Jezusove učence navdahnil, da so začeli po vsem svetu oznanjati evangelij in širiti krščansko vero. Kako živ je ta duh danes? Koliko je Cerkev še dejavna pri širjenju evangelija ali zna sodobnemu človeku približati krščansko duhovnost? O teh aktualnih vprašanjih v oddaji Sledi večnosti, ki jo ponavljamo, premišljuje teolog, ki se med drugim ukvarja z iskanjem poti do nove evangelizacije v Avstriji in Nemčiji, mag. Otto Neubauer.


28.05.2022

Po 15 letih je slovenski del romarske poti sv. Martina Tourskega od Domanjševcev do Opatjega sela označen

V Sloveniji je 40 romarskih poti; 11 je evropskih, dve od njih sta veliki kulturni evropski poti; to sta romarska pot priljubljenega svetnika Martina Tourskega in bolj znana Jakobova pot. Podpredsednik Evropskega kulturnega centra sv. Martina Tourskega Slovenija mag. Uroš Vidovič predstavlja slovenski del romarske poti sv. Martina Tourskega, ki romarja vodi od Domanjševcev na vzhodu Slovenije do Opatjega sela na zahodu države; avtorjem poti je po 15 letih uspelo dokončno označiti to romarsko pot. Predsednik Društva Slomškova romarska pot Vilijem Kaučič oriše romarsko pot blaženega Martina Slomška, Jure Levart pa govori o evropskem kurikulumu za prihodnje vodnike po različnih evropskih romarskih poteh.


21.05.2022

Sakralna dediščina v občini Radlje ob Dravi

V občini Radlje ob Dravi dobro skrbijo za obnovo sakralne dediščine, pri čemer posebno pozornost namenjajo obnovi orgel v več podružnih cerkvah. Ob radeljskem županu mag. Alanu Bukovniku v oddaji sodeluje še direktor in lastnik znamenite Orglarske delavnice v Hočah pri Mariboru, sicer tudi zborovodja in organist - Andrej Dvoršak.


14.05.2022

Odličje sv. Cirila in Metoda sprejemamo kot zahvalo za tiho, vztrajno služenje

Škofje v Sloveniji so najnovejše najvišje priznanje katoliške cerkve v Sloveniji - odličje svetega Cirila in Metoda za zvesto služenje cerkvi med Slovenci - podelili ženski redovni skupnosti Družbi Marijinih sester čudodelne svetinje. Kot so zapisali v obrazložitvi, so Marijine sestre 50 let v papeškem slovenskem zavodu - Slovenik v Rimu - skrbele za gospodinjstvo, ponujale pomoč pri vodenju zavoda. Zavod je bil od leta 1971 do novembra lani, ko sta še zadnji dve redovnici iz skupnosti Marijinih sester zapustili Slovenik, središče Slovencev v Rimu, slovenskih duhovnikov študentov, romarjev in drugih Slovencev, ki so se vsaj za kratek čas ustavili v zavodu, in redovnice so v vsem tem času skrbele zanje. Provincialka slovenske province Marijinih sester s. Andreja Rihar pravi, da sestre za svoje delo v Rimu nikoli niso pričakovale javnega priznanja; zdaj, ko pa so ga dobile, ga sprejemajo kot zahvalo za njihovo tiho, vztrajno služenje, in so ga vesele. Marijine sestre v Ljubljani zelo dobro poznajo brezdomci, saj pri njih vsak dan lahko dobijo topel obrok; vodijo tudi vrtec, obiskujejo bolnike in starejše po domovih, nekatere delajo tudi v bolnišnici.


07.05.2022

Številne kapele na Slovenskem so sad pobožnosti šmarnic

Katoličanke in katoličani, še posebej mladi, se v maju zbirajo pri šmarnicah. Gre za ljudsko pobožnost Mariji v čast, ki jo verniki pri mašah častijo s prepevanjem Marijinih pesmi in šmarničnim branjem. Šmarnice privabijo številne vernike v cerkev. Teolog in zgodovinar dr. Bogdan Kolar pojasnjuje, zakaj so šmarnice še vedno ena najbolj priljubljenih ljudskih pobožnosti na Slovenskem. Kdaj se je ta pobožnost sploh začela? Kakšno je duhovno sporočilo šmarnic?


30.04.2022

Vera kot algoritem srca

Vera kot algoritem srca: kako je iskrena vera milostno podarjena priložnost za iskren odnos s soljudmi in Bogom. Sodelujeta: evangelijski pastor Benjamin Hlastan iz Slovenj Gradca in mladi kristjan z Raven na Koroškem, 18-letni srednješolec Anže Verbovšek.


23.04.2022

Paroh Borislav Livopoljac o Veliki noči

24. aprila večina pravoslavnih cerkva praznuje letošnjo Veliko noč. O pripravah nanjo in praznovanju tega največjega krščanskega praznika v okviru pravoslavne tradicije, bo pojasnjeval duhovnik Srbske pravoslavne cerkve, paroh in starešine cerkve Svetih Cirila in Metoda v Ljubljani Borislav Livopoljac.


16.04.2022

Vstajenjska nedelja 2022

Ob velikem krščanskem prazniku Veliki noči smo pripravili razmišljanje dr. Karla Gržana o presežnosti tega praznika, dr. Bogdan Dolenc pa nas bo popeljal v običaje ljudske pobožnosti v velikonočnem času.


09.04.2022

Odpuščanje pomeni, da me zamera, krivica ne drži več v šahu, čeprav rana ostaja

V postnem času redovnica iz skupnosti Manjših sester svetega Frančiška na Krasu Mateja Kraševec premišljuje o odpuščanju krivic ljudem, ki so nas prizadele, ponižale. Zakaj je pomembno storiti ta korak in ali pomeni odpustiti krivico to tudi pozabiti.


02.04.2022

Želimo si, da bi se verniki množično vrnili k skupinskim molitvam v ramazanu kot pred pandemijo

Muslimanke in muslimani so vstopili v sveti postni mesec ramazan, v obdobje duhovnega zorenja, sočutja in solidarnosti ter poglobljenega branja in preučevanja za muslimane svete knjige Korana. Imam iz Islamske skupnosti v Sloveniji Sead Karišik, ki opravlja duhovno poslanstvo med vernicami in verniki v Kranju in njegovi okolici, se z njimi veseli prihajajočega meseca. Po dveh letih pandemije in številnih protikoronskih ukrepov bodo pripadnice in pripadniki Islamske skupnosti v Sloveniji prvič celovito, z molitvami in drugimi dogodki, zaznamovali ramazan v ljubljanski džamiji. Tik pred slovesnim odprtjem Muslimanskega kulturnega centra v Ljubljani je namreč izbruhnila pandemija covida, ki je močno posegla v versko življenje. Imam Sead Karišik je tudi predsednik muslimanske Humanitarne organizacije Merhamet v Sloveniji, ki ponuja pomoč posameznikom in družinam ne glede na njihovo versko in narodnostno opredelitev. Ta dobrodelna akcija se je vključila v zbiranje pomoči za begunce iz Ukrajine.


26.03.2022

Ne iščemo razlik med krščanskimi veroizpovedmi, temveč njihova skupna stičišča

Kristjanke različnih veroizpovedi se že od leta 1927 vsako leto na prvi petek v marcu zberejo pri ekumenski molitvi. Tudi letos je bilo tako. Slovenske kristjanke, pripadnice različnih cerkva, skupaj molijo v okviru Svetovnega molitvenega dne od leta 1999; letos so pri nas molitev izvedle v šestih krajih, v nekaj od njih je zaradi epidemije potekalo na daljavo. Letošnje bogoslužje za svetovni molitveni dan so pripravile kristjanke iz Anglije, Walesa in Severne Irske. Sestavile so ga na podlagi odlomka iz Jeremijeve knjige s središčno mislijo Vem za načrte, ki jih imam z vami. O duhovnem sporočilu omenjene misli tudi v luči aktualnih kriz in samega ekumenskega molitvenega dne žensk premišljujeta predsednica Društva svetovni molitveni dan Slovenija Tanja Povšnar Vrečar in duhovnica v evangeličanski cerkveni občini Gornji Slaveči na Goričkem Simona Prosič Filip.


19.03.2022

MOLITEV ZA MIR

Razmislek o duhovnih okvirih mirovniške kulture: mir v naših dušah, med nami in v svetu je predvsem algoritem srca in razuma, zato je nenehna molitev zanj naša skupna naloga zatrjujejo gostje oddaje: katoliški duhovnik, pisatelj, publicist in vsestranski razumnik pater dr. Karel Gržan, podjetnik Franci Pliberšek iz Celja, Violeta Bulc, političarka, nekdanja evropska komisarka za promet in novorojena kristjanka Milena Janel iz okolice Slovenskih Konjic.


12.03.2022

Prosim, molite za mir v Ukrajini, in pomagajte ji po svojih močeh

Mlad duhovnik grškokatoliške župnije v Metliki Ivan Skalivski, ki prihaja iz manjšega kraja na zahodu Ukrajine, blizu meje s Poljsko, vojno v svoji domovini spremlja zelo čustveno, skrbi ga za življenja članov njegove družine in za usodo ukrajinskega naroda. Poudarja, da se ta ne bo vdal, ter prosi vse Slovenke, Slovence in vse prebivalce sveta, naj molijo za mir v Ukrajini in pomagajo po svojih močeh. Duhovnik Skalivski je mašniško posvečenje prejel poleti lani v Zagrebu, od takrat v metliški grkokatoliški župniji zagotavlja duhovno oskrbo blizu 180 – tim družinam, svoje poslanstvo duhovnika opravlja še v eni manjši župniji na Hrvaškem.


Stran 7 od 29
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov