Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

1. vseslovensko srečanje ločenih v Cerkvi

22.10.2017


Danes, ko razpade vsak tretji zakon, je problem ločitve in vsega, kar ta prinaša s seboj, še posebno pereč. Ne glede na to, ali sta se zakonca poročila cerkveno ali civilno, so posledice ločitve zelo podobne. Jezuit Tomaž Mikuž poudarja, da gre pri ločitvi za trojno smrt: umre odnos, razpade družina in prizadeti so otroci.

V skupnosti Srce, ki je skupina za samopomoč razvezanih v Cerkvi, se srečujejo tisti, ki so se v življenju soočili z ločitvijo in želijo kljub tej boleči izkušnji iti naprej ter zaživeti polno življenje. V Skupnosti so dobrodošli prav vsi, poleg že ločenih tisti, ki so še v postopku ločitve, pa tudi tisti, ki se niso poročili in so bili v daljši zvezi.

Srečanje za razvezane z naslovom “Življenje po ločitvi” je organiziral Medškofijski odbor za družino v sodelovanju s skupnostjo Srce.

Cerkveno poročeni in ločeni so bili v zgodovini velikokrat prepuščeni samim sebi in tako ali drugače negativno zaznamovani. Šele papež Frančišek je prek leta usmiljenja in sinode o družini poudaril, da se razvezanih ne samo ne sme obravnavati kot izobčenih, temveč da jih je treba dejavno vključiti v cerkveno občestvo, kjer bodo v polnosti živeli svoje poslanstvo.

V 297. členu apostolske spodbude Amoris laetitia pravi: »Nihče ne sme biti za vedno obsojen, kajti to ni logika evangelija! Pri tem ne mislim samo na ločene, ki živijo v novi zvezi, temveč na vse, naj se nahajajo v takem ali drugačnem položaju«.

Srečanje je uvedel nadškof Stanislav Zore z bogoslužjem. V pridigi je dejal, da je v določeni zadregi, kar sam nima izkušnje ločitve, ki jo imajo udeleženci srečanja. Zato je priznal, da stoji pred ločenci poln spoštovanja do njihovih ran. Povedal je tudi, da ločeni, ki še naprej živijo zakonsko zvestobo, ki so jo obljubili ob poroki in zato ne vstopijo v novo zvezo, še naprej v polnosti sodelujejo pri bogoslužju in prejemajo tudi obhajilo.

Osrednji predavatelj na dogodku je bil duhovnik in publicist p. Karel Gržan, ki je razvezane opogumil in poudaril, da je pri vsaki težki življenjski izkušnji, kar ločitev nedvomno je, bistveno to, da človek odžaluje, kar je bilo, in pusti za seboj. Šele tako se bo osvobodil za tisto novo, ki je še pred njim.

»Vsaka življenjska situacija je priložnost za nov korak, za osvoboditev. Če to, kar je za nami izpustimo, dopustimo, tudi to, da smo se ločili, in da potem iz vsega, kar smo izkustveno pridobili v preteklosti, naredimo profit« (p. Karel Gržan).

Gena iz Logatca, ki je ločena že več let, je povedala svojo življenjsko izkušnjo:

»Najprej se znajdeš v prav posebnem stanju. Tako je, kot da bi bil paraliziran. Sploh ne veš, da se je zgodilo. Jaz sem ostala sama s tremi otroki. Mož si je ustvaril novo družino. To je pomenilo, da je treba za otroke poskrbeti. Treba je narediti vse, da bodo otroci rasli in da boš ti preživel. Ločitev me je spremenila tudi glede tega, da sem se morala ozreti nazaj: kakšen je bil moj zakon, kdo sem jaz, kje so bile tudi moje napake«.

Med udeleženci srečanja so prevladovale ženske. Rok, ki se je ločil pred kratkim, je kot eden redkih moških udeležencev povedal:

»Ločitev je šok. Zlasti za človeka, ki ima družino za najvišjo vrednoto v življenju. Tukaj čutim veliko sprejetosti, veliko usmiljenja. Ko te doleti ločitev, te nihče ne more tolažiti. V tej skupini pa dobiš ogromno sočutja, katere ime je srce. Dejansko je tu veliko srca. Čutiš sprejetost, hkrati pa spodbudo pri tematikah, ki te tarejo; mene je recimo, ker sem še mlad starš, imam otroke stare sedem, devet in enajst let, starševska vloga. Tukaj sem se naučil veliko dobrega«.

Po nagovoru p. Vilija Lovšeta so udeleženci prisostvovali na različnih delavnicah. Po skupnem kosilu na prostem so sledila pričevanja.

Med drugim je udeležencem svojo izkušnjo ločitve predstavila gospa Marija, ki jo zdaj v skupnosti Srce kličejo Mari:

»Moja odvisnost je bila kopičenje, kopičenje, kopičenje, imeti, imeti, imeti. Zagotoviti si varnost do konca življenja. Najinega odnosa pa ni bilo, ker ga nisva znala zgraditi. Gradila sva ali pa sem gradila na mivki oziroma na pesku, ne pa na skali. Logična posledica je bila, da se je vse podrlo. Kaj je bistveno danes? Da vidim Božje delovanje v mojem življenju. Hvaležna sem, da sem prišla do Boga. Da me on ni zapustil, da sem prišla do spoznanja, da se ne moreš zanašati na materialne dobrine: najboljši avto, najlepša hiša, najlepši otroci, najboljši poklici. Brez ljubezni ne zdrži noben odnos, brez Ljubezni z veliko začetnico«.

Svojo izkušnjo je s prisotnimi podelila tudi koordinatorka srečanja Karmen Kristan:

»Kljub temu, da sem kot Urška prebirala in izbirala, sem naletela na povodnega moža, ki je bil sicer v petih letih pred zakonom dober prijatelj in veliko lepega sva skupaj preživela. Lepo sva se imela, ampak imela sva se samo lepo. On se je odločil za svojo pot, se pravi, varanja, druge ženske. Potem sem ga enkrat skoraj dobesedno dobila pri dejanju. Takrat se mi je tako zagnusil, res lahko uporabim to besedo, da sem se odločila za ločitev od postelje. Nisem prenesla, da bi se me še dotaknil. Nekje mi je bilo tako svetovano: to je tudi preizkus ljubezni. Če je kaj ljubezni, se bo to kljub temu še izkazalo in pokazalo. Seveda se ni, ker je njemu bilo to samo še dodatno opravičilo za njegova varanja.  To je bila zame šola. Zdaj zaupam, da je v tem, kar se je zgodilo, gotovo nekaj dobrega, kar bom razumela čez leta, ko bom pogledala nazaj. Zaenkrat še ne razumem, lahko pa zaupam«.

Tajnik nadškofijskega urada za družino Luka Mavrič je o samem nastanku in uspešni izvedbi 1. vseslovenskega srečanja ločenih v Cerkvi povedal:

»Na srečanje se bili povabljeni prav vsi, ki so šli skozi izkušnjo ločitve, ne glede na to, ali so bili cerkveno poročeni ali ne, ali samo civilno ali tudi to ne, skratka vsi, ki so že bili v neki zvezi in so potem šli narazen, da bi začutili družinsko obličje Cerkve, da je Bog močnejši od vseh naših ran«.

Življenje po ločitvi je izrazito travmatična izkušnja, če se ljudje, ki so doživeli nekaj podobnega, ne povežejo med seboj in tako ustvarijo prostor varnosti in zaupanja. Srečanje ločencev dokazuje, da je Cerkvi mar za ljudi, ki so šli skozi bridko izkušnjo ločitve, in da se jim skuša sočutno približati ter jih spremljati na njihovi nadaljnji poti.


Sledi večnosti

579 epizod


Obravnavamo duhovnost v najširšem pomenu besede in se osredotočamo na delovanja različnih verskih skupnosti in človekoljubnih organizacij znotraj teh skupnosti.

1. vseslovensko srečanje ločenih v Cerkvi

22.10.2017


Danes, ko razpade vsak tretji zakon, je problem ločitve in vsega, kar ta prinaša s seboj, še posebno pereč. Ne glede na to, ali sta se zakonca poročila cerkveno ali civilno, so posledice ločitve zelo podobne. Jezuit Tomaž Mikuž poudarja, da gre pri ločitvi za trojno smrt: umre odnos, razpade družina in prizadeti so otroci.

V skupnosti Srce, ki je skupina za samopomoč razvezanih v Cerkvi, se srečujejo tisti, ki so se v življenju soočili z ločitvijo in želijo kljub tej boleči izkušnji iti naprej ter zaživeti polno življenje. V Skupnosti so dobrodošli prav vsi, poleg že ločenih tisti, ki so še v postopku ločitve, pa tudi tisti, ki se niso poročili in so bili v daljši zvezi.

Srečanje za razvezane z naslovom “Življenje po ločitvi” je organiziral Medškofijski odbor za družino v sodelovanju s skupnostjo Srce.

Cerkveno poročeni in ločeni so bili v zgodovini velikokrat prepuščeni samim sebi in tako ali drugače negativno zaznamovani. Šele papež Frančišek je prek leta usmiljenja in sinode o družini poudaril, da se razvezanih ne samo ne sme obravnavati kot izobčenih, temveč da jih je treba dejavno vključiti v cerkveno občestvo, kjer bodo v polnosti živeli svoje poslanstvo.

V 297. členu apostolske spodbude Amoris laetitia pravi: »Nihče ne sme biti za vedno obsojen, kajti to ni logika evangelija! Pri tem ne mislim samo na ločene, ki živijo v novi zvezi, temveč na vse, naj se nahajajo v takem ali drugačnem položaju«.

Srečanje je uvedel nadškof Stanislav Zore z bogoslužjem. V pridigi je dejal, da je v določeni zadregi, kar sam nima izkušnje ločitve, ki jo imajo udeleženci srečanja. Zato je priznal, da stoji pred ločenci poln spoštovanja do njihovih ran. Povedal je tudi, da ločeni, ki še naprej živijo zakonsko zvestobo, ki so jo obljubili ob poroki in zato ne vstopijo v novo zvezo, še naprej v polnosti sodelujejo pri bogoslužju in prejemajo tudi obhajilo.

Osrednji predavatelj na dogodku je bil duhovnik in publicist p. Karel Gržan, ki je razvezane opogumil in poudaril, da je pri vsaki težki življenjski izkušnji, kar ločitev nedvomno je, bistveno to, da človek odžaluje, kar je bilo, in pusti za seboj. Šele tako se bo osvobodil za tisto novo, ki je še pred njim.

»Vsaka življenjska situacija je priložnost za nov korak, za osvoboditev. Če to, kar je za nami izpustimo, dopustimo, tudi to, da smo se ločili, in da potem iz vsega, kar smo izkustveno pridobili v preteklosti, naredimo profit« (p. Karel Gržan).

Gena iz Logatca, ki je ločena že več let, je povedala svojo življenjsko izkušnjo:

»Najprej se znajdeš v prav posebnem stanju. Tako je, kot da bi bil paraliziran. Sploh ne veš, da se je zgodilo. Jaz sem ostala sama s tremi otroki. Mož si je ustvaril novo družino. To je pomenilo, da je treba za otroke poskrbeti. Treba je narediti vse, da bodo otroci rasli in da boš ti preživel. Ločitev me je spremenila tudi glede tega, da sem se morala ozreti nazaj: kakšen je bil moj zakon, kdo sem jaz, kje so bile tudi moje napake«.

Med udeleženci srečanja so prevladovale ženske. Rok, ki se je ločil pred kratkim, je kot eden redkih moških udeležencev povedal:

»Ločitev je šok. Zlasti za človeka, ki ima družino za najvišjo vrednoto v življenju. Tukaj čutim veliko sprejetosti, veliko usmiljenja. Ko te doleti ločitev, te nihče ne more tolažiti. V tej skupini pa dobiš ogromno sočutja, katere ime je srce. Dejansko je tu veliko srca. Čutiš sprejetost, hkrati pa spodbudo pri tematikah, ki te tarejo; mene je recimo, ker sem še mlad starš, imam otroke stare sedem, devet in enajst let, starševska vloga. Tukaj sem se naučil veliko dobrega«.

Po nagovoru p. Vilija Lovšeta so udeleženci prisostvovali na različnih delavnicah. Po skupnem kosilu na prostem so sledila pričevanja.

Med drugim je udeležencem svojo izkušnjo ločitve predstavila gospa Marija, ki jo zdaj v skupnosti Srce kličejo Mari:

»Moja odvisnost je bila kopičenje, kopičenje, kopičenje, imeti, imeti, imeti. Zagotoviti si varnost do konca življenja. Najinega odnosa pa ni bilo, ker ga nisva znala zgraditi. Gradila sva ali pa sem gradila na mivki oziroma na pesku, ne pa na skali. Logična posledica je bila, da se je vse podrlo. Kaj je bistveno danes? Da vidim Božje delovanje v mojem življenju. Hvaležna sem, da sem prišla do Boga. Da me on ni zapustil, da sem prišla do spoznanja, da se ne moreš zanašati na materialne dobrine: najboljši avto, najlepša hiša, najlepši otroci, najboljši poklici. Brez ljubezni ne zdrži noben odnos, brez Ljubezni z veliko začetnico«.

Svojo izkušnjo je s prisotnimi podelila tudi koordinatorka srečanja Karmen Kristan:

»Kljub temu, da sem kot Urška prebirala in izbirala, sem naletela na povodnega moža, ki je bil sicer v petih letih pred zakonom dober prijatelj in veliko lepega sva skupaj preživela. Lepo sva se imela, ampak imela sva se samo lepo. On se je odločil za svojo pot, se pravi, varanja, druge ženske. Potem sem ga enkrat skoraj dobesedno dobila pri dejanju. Takrat se mi je tako zagnusil, res lahko uporabim to besedo, da sem se odločila za ločitev od postelje. Nisem prenesla, da bi se me še dotaknil. Nekje mi je bilo tako svetovano: to je tudi preizkus ljubezni. Če je kaj ljubezni, se bo to kljub temu še izkazalo in pokazalo. Seveda se ni, ker je njemu bilo to samo še dodatno opravičilo za njegova varanja.  To je bila zame šola. Zdaj zaupam, da je v tem, kar se je zgodilo, gotovo nekaj dobrega, kar bom razumela čez leta, ko bom pogledala nazaj. Zaenkrat še ne razumem, lahko pa zaupam«.

Tajnik nadškofijskega urada za družino Luka Mavrič je o samem nastanku in uspešni izvedbi 1. vseslovenskega srečanja ločenih v Cerkvi povedal:

»Na srečanje se bili povabljeni prav vsi, ki so šli skozi izkušnjo ločitve, ne glede na to, ali so bili cerkveno poročeni ali ne, ali samo civilno ali tudi to ne, skratka vsi, ki so že bili v neki zvezi in so potem šli narazen, da bi začutili družinsko obličje Cerkve, da je Bog močnejši od vseh naših ran«.

Življenje po ločitvi je izrazito travmatična izkušnja, če se ljudje, ki so doživeli nekaj podobnega, ne povežejo med seboj in tako ustvarijo prostor varnosti in zaupanja. Srečanje ločencev dokazuje, da je Cerkvi mar za ljudi, ki so šli skozi bridko izkušnjo ločitve, in da se jim skuša sočutno približati ter jih spremljati na njihovi nadaljnji poti.


13.05.2018

Verska prepričanja narekujejo izbor hrane

Religije poznajo številne zapovedi in prepovedi, med drugim tudi glede hrane, ki jo lahko verniki uživajo. V islamu je osnova teh pravil Koran, kjer je dovoljena (halal) vsa hrana, če ni izrecno prepovedana (haram). Podobna pravila najdemo tudi v svetih spisih drugih svetovnih verstev. V današnji oddaji Sledi večnosti bomo pogledali na jedilnik muslimanov, judov, kristjanov in hindujcev. Avtor oddaje je Peter Frank.


06.05.2018

Izzivi duhovniškega poklica

Biti duhovnik pomeni predvsem biti na voljo, biti predan in biti v službi človeka in Boga - biti promotor dialoga med njima. Kako to božjo ljubezen dobrote, sočutja in odpuščanja tkati v vsakodnevne odnose in razmerja? Kako nositi ljudem Luč in Upanje in to takrat, ko je to najtežje? O vsem tem v oddaji razmišljata upokojeni mariborski nadškof dr. Franc Kramberger in pater dr. Karel Gržan iz Gornje Savinjske doline. Oddajo je pripravil Tone Petelinšek.


29.04.2018

Ekološki kmet in duhovnik

Katoliški duhovniki so v zadnjih nekaj stoletjih s svojimi različnimi darovi močno zaznamovali sociokulturno krajino slovenstva. Mnogi med njimi so se, zlasti na podeželju, ukvarjali tudi s kmetijstvom. V današnji oddaji gostimo enega največjih slovenskih ekoloških kmetov, duhovnika, 43-letnega Dejana Horvata iz Markovcev v Prekmurju. O svoji razpetosti med delom na zemlji in pastirsko službo je spregovoril v tokratni oddaji, ki jo je pripravil Tone Petelinšek.


22.04.2018

Verski turizem

Sveta dežela, Meka, Kumbha Mela, Rim, Santiago de Compostela, Lurd so središča, kjer se zbirajo verniki iz celega sveta. Številni verniki odhajajo na romanja v svete kraje, kar predstavlja vrhunec njihovega duhovnega udejstvovanja. Analitično gledano pa tudi pomemben sestani del verskega turizma. Svetovna turistična organizacija ocenjuje, da glavna verska središča vsako leto obišče od 300 do 330 milijonov romarjev. Podrobneje v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman. Gosta oddaje sta Oskar Savarin in pater Peter Lavrih.


15.04.2018

Jakobova pot

Jakobova pot je ena najstarejših in največjih množičnih poti, ki že več kot tisoč let privlači romarje različnih ras, verskega prepričanja in starosti, da se podajo na svojevrstno telesno in duhovno doživetje. Zelo je priljubljena tudi med Slovenci, ki se na pot odpravijo peš ali s kolesom. O vsem tem v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.


08.04.2018

Pogled iz vesolja - Randy Bresnik

Ameriški vesoljec slovenskega rodu Randy Bresnik je pred kratkim obiskal domovino svojih prednikov. Na vesoljskih misijah je bil dvakrat. Tomaž Gerden se je z njim pogovarjal o duhovnih razsežnostih bivanja na Mednarodni vesoljski postaji, o posebnem pogledu na Zemljo z vesolja.


01.04.2018

Nadškof Alojzij Cvikl: »Iz teme bo zasvetila luč«

V tokratni praznični oddaji bo naš gost mariborski nadškof metropolit mag. Alojzij Cvikl … o krščanstvu kot veri upanja, svobode in radosti bomo govorili, pa o odgovornosti vsakega posameznika pred izzivi časa in večnosti, kristjanov še posebej.


25.03.2018

Zakon močnejšega?

V arhaičnih kulturah je veljalo pravilo »življenje za življenje, oko za oko, zob za zob«. Naravna želja po obvladovanju je porodila merilo pravičnosti, ki je po eni od antičnih opredelitev tisto, kar koristi močnejšemu. Tudi Jezusa ob prihodu v Jeruzalem ljudstvo pozdravlja kot mogočnega kralja, ki bo zatirane Izraelce rešil jarma rimskega okupatorja. V sledečih dogodkih pa ravno nasprotno zasledimo klic k večji pravičnosti ter logiko križa – absurd logike moči. Gosta sta biblicistka uršulinka dr. Terezija Večko in generalni tajnik svetopisemske družbe Slovenije Matjaž Črnivec.


18.03.2018

Papež Frančišek – najbolj priljubljeni svetovni voditelj

Papež Frančišek je najbolj priljubljen med svetovnimi voditelji. Raziskava je bila s kombinacijo različnih metod izvedena v 53 državah po svetu, v njej pa je sodelovalo skoraj 53.000 ljudi. O njem ima pozitivno mnenje več kot 50 odstotkov svetovnega prebivalstva, negativno pa 17 odstotkov. Njegova ocena je visoka ne glede na versko pripadnost anketirancev. Med državami, v katerih imajo o papežu najboljše mnenje, izstopa Hrvaška. Tudi v Sloveniji je najvišjo podporo prejel papež. Sledijo francoski predsednik Macron, kitajski predsednik in nemška kanclerka. Na dnu lestvice po priljubljenosti med Slovenci najdemo predsednika ZDA Trumpa in turškega predsednika Erdogana. Oddajo je pripravil Marko Rozman.


11.03.2018

Duhovna in verska praksa invalidov

V oddaji sodelujejo trije iz mariborskega Društva slepih in slabovidnih: Jožica Beranič, ki ima samo 3 procentni vid, rodila pa se je slepa, slepi Goran Glazer in njegova videča žena Mateja Hriberšek Glazer. V oddaji sproščeno spregovorijo o odnosu do presežnega in svetega, o svoji vsakodnevni krščanski verski praksi – tudi v povezavi s svojih zdravstveno omejenostjo – slepoto. Bog je predvsem algoritem srca, duše in odnosa do sočloveka, je govorica Dobrote in Ljubezni – poudarjajo. Oddajo je pripravil Tone Petelinšek.


04.03.2018

Friderik Baraga – Primož Trubar severnoameriških staroselcev

V prvi polovici 19. stoletja so se predstavni in izkustveni horizonti večine Slovenk in Slovencev v glavnem še ujemali z mejami dežel, v katerih so živeli. Zato je zgodba Ireneja Friderika Barage, misijonarja, ki je v severni Ameriki postal Primož Trubar govorcem dveh staroselskih jezikov, otavánskega in očipvéjskega, še toliko bolj nenavadna. V letu, ko se spominjamo 150. obletnice Baragove smrti, se bomo misijonarju, škofu in od leta 1972 kandidatu za svetnika poklonili tudi v tokratnih Sledeh večnosti. V tokratni oddaji gostimo arheologa in etnografa, dr. Marka Freliha, ki se znanstveno posveča prav raziskovanju stikov, ki so jih v preteklosti imeli slovenski misijonarji z neevropskimi ljudstvi. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.


25.02.2018

Budistična nuna

Lama Karma Wangmo, prej znana kot Tina Poberaj, je danes posvečena tibetanska nuna. Že od nekdaj jo je zanimal budizem, pred 17-imi leti pa se je odpravila v Indijo in se pri največjih učiteljih, tudi pri dalajlami, naučila tibetanskega budističnega nauka. Oddajo je pripravil Marko Rozman.


18.02.2018

Post in postni ćas

Minulo pepelnično sredo se je začel 40 dnevni postni čas, ki traja do velike noči. V postnem času se v mnogih vzpostavlja dinamično razmerje med dušo, duhom in telesom. Post doživljajo na različnih ravneh, z različno intenziteto in sorodnimi cilji. O tem v oddaji razmišlja katoliški duhovnik, profesor sociologije in psihologije na Teološki fakulteti dr.Vinko Potočnik in Darinka Bukovnik iz Maribora, ki ima bogate osebne postne izkušnje. Oddajo je pripravil Anton Petelinšek.


11.02.2018

Amiši - izgubljeni v času?

V današnjem času si je težko predstavljati življenje brez elektrike, pametnih telefonov, računalnika, interneta in drugih sodobnih pripomočkov. Če bi obiskali katero od bolj konservativnih amiških skupnosti, bi bilo tako, kot da bi šli nazaj v času in obiskali kmečko podeželje 19. stoletja. Kdo so pravzaprav Amiši, kakšna je njihova vera in duhovnost, zakaj zavračajo sodobne tehnologije in kako poteka njihovo preprosto življenje? Gostja je zgodovinarka, teologinja, novinarka, turistična vodička in svetovna popotnica Andreja Rustja Moškotevc.


04.02.2018

Umetnost in presežno

Oddaja ima delovni podnaslov ‘umetnost in sveto’, v njej pa gostimo novorojeno kristjanko, sicer priznano slovensko pianistko Adriano Magdovski, ki je v času študija svoje znanje izpopolnjevala tudi v Angliji in Nemčiji, trenutno pa je izredna profesorica za glasbo na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru. V oddaji ji dela družbo tudi binkoštni pastor Srečko Krajnc iz Maribora. Tema pogovora: umetnost kot presežno polje srečavanja in prepletanja svetega-božjega-presežnega in kot neustavljivo hrepenenje po Lepoti, Dobroti in Ljubezni. Oddajo je pripravil Tone Petelinšek.


28.01.2018

Ekumenizem: edinost v različnosti

Ekumenizem ali gibanje za edinost kristjanov si prizadeva za spravo, zbližanje in enotnost krščanskih Cerkva. Medtem ko medverski dialog zajema vse vere, poteka ekumensko delo znotraj krščanstva in želi zbližati katoličane, pravoslavne in protestante. Ob letošnjem Tednu molitve za edinost kristjanov nas bo zanimalo kako blizu ali kako daleč so si različne krščanske skupnosti in kako zbliževanje kristjanov poteka v praksi. Gosta oddaje sta tajnik Slovenskega ekumenskega sveta dr. Bogdan Dolenc in evangeličanski duhovnik mag. Leon Novak.


21.01.2018

Svetovni dan religij

Na svetovni dan religij se bomo pogovarjali o pomenu in vlogi religij v modernem času. Smo v obdobju globalizacije, ki po eni strani podira meje med državami, po drugi strani pa predstavlja vedno večji izziv za sprejemanje razlik in posebnosti. Mešanje kultur v Evropi prinaša tudi mešanje religij. Ali je možen dialog in soobstoj različnih religijskih sistemov v današnjem času? Oddajo je pripravil Marko Rozman


14.01.2018

Medijska konstrukcija realnosti

V tokratni oddaji Sledi večnosti smo spregovorili o nekaterih krščanskih pogledih na medijsko sooblikovanje tega časa in prostora, tudi verskega. Gosta oddaje sta: murskosoboški škof dr.Peter Štumpf, ki pri slovenski Škofovski konferenci vodi Komisijo za medije in član te komisije Božo Rustja-duhovnik iz Kopra, tudi urednik katoliškega mesečnika Ognjišče. Oddajo je pripravil Tone Petelinšek.


07.01.2018

Pravoslavni božič

Verniki Srbske pravoslavne cerkve božič praznujejo pozneje kot večina kristjanov, saj uporabljajo julijanski koledar, ki za gregorijanskim zaostaja za 13 dni. O tem, kako poteka samo praznovanje božiča, kakor tudi same priprave nanj – 6 tedensko postenje, prisluhnite v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.


31.12.2017

Pomembnejši dogodki in oddaje v letu 2017

V tokratni oddaji Sledi večnosti boste lahko prisluhnili povzetku pomembnejših oddaj leta 2017. Z aktualnimi gosti smo se pogovarjali o temeljnih človekovih vprašanjih skozi prizmo duhovnosti in religij ter drugih humanističnih ved. Oddajo je pripravil Marko Rozman.


Stran 18 od 29
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov