Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

1. vseslovensko srečanje ločenih v Cerkvi

22.10.2017


Danes, ko razpade vsak tretji zakon, je problem ločitve in vsega, kar ta prinaša s seboj, še posebno pereč. Ne glede na to, ali sta se zakonca poročila cerkveno ali civilno, so posledice ločitve zelo podobne. Jezuit Tomaž Mikuž poudarja, da gre pri ločitvi za trojno smrt: umre odnos, razpade družina in prizadeti so otroci.

V skupnosti Srce, ki je skupina za samopomoč razvezanih v Cerkvi, se srečujejo tisti, ki so se v življenju soočili z ločitvijo in želijo kljub tej boleči izkušnji iti naprej ter zaživeti polno življenje. V Skupnosti so dobrodošli prav vsi, poleg že ločenih tisti, ki so še v postopku ločitve, pa tudi tisti, ki se niso poročili in so bili v daljši zvezi.

Srečanje za razvezane z naslovom “Življenje po ločitvi” je organiziral Medškofijski odbor za družino v sodelovanju s skupnostjo Srce.

Cerkveno poročeni in ločeni so bili v zgodovini velikokrat prepuščeni samim sebi in tako ali drugače negativno zaznamovani. Šele papež Frančišek je prek leta usmiljenja in sinode o družini poudaril, da se razvezanih ne samo ne sme obravnavati kot izobčenih, temveč da jih je treba dejavno vključiti v cerkveno občestvo, kjer bodo v polnosti živeli svoje poslanstvo.

V 297. členu apostolske spodbude Amoris laetitia pravi: »Nihče ne sme biti za vedno obsojen, kajti to ni logika evangelija! Pri tem ne mislim samo na ločene, ki živijo v novi zvezi, temveč na vse, naj se nahajajo v takem ali drugačnem položaju«.

Srečanje je uvedel nadškof Stanislav Zore z bogoslužjem. V pridigi je dejal, da je v določeni zadregi, kar sam nima izkušnje ločitve, ki jo imajo udeleženci srečanja. Zato je priznal, da stoji pred ločenci poln spoštovanja do njihovih ran. Povedal je tudi, da ločeni, ki še naprej živijo zakonsko zvestobo, ki so jo obljubili ob poroki in zato ne vstopijo v novo zvezo, še naprej v polnosti sodelujejo pri bogoslužju in prejemajo tudi obhajilo.

Osrednji predavatelj na dogodku je bil duhovnik in publicist p. Karel Gržan, ki je razvezane opogumil in poudaril, da je pri vsaki težki življenjski izkušnji, kar ločitev nedvomno je, bistveno to, da človek odžaluje, kar je bilo, in pusti za seboj. Šele tako se bo osvobodil za tisto novo, ki je še pred njim.

»Vsaka življenjska situacija je priložnost za nov korak, za osvoboditev. Če to, kar je za nami izpustimo, dopustimo, tudi to, da smo se ločili, in da potem iz vsega, kar smo izkustveno pridobili v preteklosti, naredimo profit« (p. Karel Gržan).

Gena iz Logatca, ki je ločena že več let, je povedala svojo življenjsko izkušnjo:

»Najprej se znajdeš v prav posebnem stanju. Tako je, kot da bi bil paraliziran. Sploh ne veš, da se je zgodilo. Jaz sem ostala sama s tremi otroki. Mož si je ustvaril novo družino. To je pomenilo, da je treba za otroke poskrbeti. Treba je narediti vse, da bodo otroci rasli in da boš ti preživel. Ločitev me je spremenila tudi glede tega, da sem se morala ozreti nazaj: kakšen je bil moj zakon, kdo sem jaz, kje so bile tudi moje napake«.

Med udeleženci srečanja so prevladovale ženske. Rok, ki se je ločil pred kratkim, je kot eden redkih moških udeležencev povedal:

»Ločitev je šok. Zlasti za človeka, ki ima družino za najvišjo vrednoto v življenju. Tukaj čutim veliko sprejetosti, veliko usmiljenja. Ko te doleti ločitev, te nihče ne more tolažiti. V tej skupini pa dobiš ogromno sočutja, katere ime je srce. Dejansko je tu veliko srca. Čutiš sprejetost, hkrati pa spodbudo pri tematikah, ki te tarejo; mene je recimo, ker sem še mlad starš, imam otroke stare sedem, devet in enajst let, starševska vloga. Tukaj sem se naučil veliko dobrega«.

Po nagovoru p. Vilija Lovšeta so udeleženci prisostvovali na različnih delavnicah. Po skupnem kosilu na prostem so sledila pričevanja.

Med drugim je udeležencem svojo izkušnjo ločitve predstavila gospa Marija, ki jo zdaj v skupnosti Srce kličejo Mari:

»Moja odvisnost je bila kopičenje, kopičenje, kopičenje, imeti, imeti, imeti. Zagotoviti si varnost do konca življenja. Najinega odnosa pa ni bilo, ker ga nisva znala zgraditi. Gradila sva ali pa sem gradila na mivki oziroma na pesku, ne pa na skali. Logična posledica je bila, da se je vse podrlo. Kaj je bistveno danes? Da vidim Božje delovanje v mojem življenju. Hvaležna sem, da sem prišla do Boga. Da me on ni zapustil, da sem prišla do spoznanja, da se ne moreš zanašati na materialne dobrine: najboljši avto, najlepša hiša, najlepši otroci, najboljši poklici. Brez ljubezni ne zdrži noben odnos, brez Ljubezni z veliko začetnico«.

Svojo izkušnjo je s prisotnimi podelila tudi koordinatorka srečanja Karmen Kristan:

»Kljub temu, da sem kot Urška prebirala in izbirala, sem naletela na povodnega moža, ki je bil sicer v petih letih pred zakonom dober prijatelj in veliko lepega sva skupaj preživela. Lepo sva se imela, ampak imela sva se samo lepo. On se je odločil za svojo pot, se pravi, varanja, druge ženske. Potem sem ga enkrat skoraj dobesedno dobila pri dejanju. Takrat se mi je tako zagnusil, res lahko uporabim to besedo, da sem se odločila za ločitev od postelje. Nisem prenesla, da bi se me še dotaknil. Nekje mi je bilo tako svetovano: to je tudi preizkus ljubezni. Če je kaj ljubezni, se bo to kljub temu še izkazalo in pokazalo. Seveda se ni, ker je njemu bilo to samo še dodatno opravičilo za njegova varanja.  To je bila zame šola. Zdaj zaupam, da je v tem, kar se je zgodilo, gotovo nekaj dobrega, kar bom razumela čez leta, ko bom pogledala nazaj. Zaenkrat še ne razumem, lahko pa zaupam«.

Tajnik nadškofijskega urada za družino Luka Mavrič je o samem nastanku in uspešni izvedbi 1. vseslovenskega srečanja ločenih v Cerkvi povedal:

»Na srečanje se bili povabljeni prav vsi, ki so šli skozi izkušnjo ločitve, ne glede na to, ali so bili cerkveno poročeni ali ne, ali samo civilno ali tudi to ne, skratka vsi, ki so že bili v neki zvezi in so potem šli narazen, da bi začutili družinsko obličje Cerkve, da je Bog močnejši od vseh naših ran«.

Življenje po ločitvi je izrazito travmatična izkušnja, če se ljudje, ki so doživeli nekaj podobnega, ne povežejo med seboj in tako ustvarijo prostor varnosti in zaupanja. Srečanje ločencev dokazuje, da je Cerkvi mar za ljudi, ki so šli skozi bridko izkušnjo ločitve, in da se jim skuša sočutno približati ter jih spremljati na njihovi nadaljnji poti.


Sledi večnosti

579 epizod


Obravnavamo duhovnost v najširšem pomenu besede in se osredotočamo na delovanja različnih verskih skupnosti in človekoljubnih organizacij znotraj teh skupnosti.

1. vseslovensko srečanje ločenih v Cerkvi

22.10.2017


Danes, ko razpade vsak tretji zakon, je problem ločitve in vsega, kar ta prinaša s seboj, še posebno pereč. Ne glede na to, ali sta se zakonca poročila cerkveno ali civilno, so posledice ločitve zelo podobne. Jezuit Tomaž Mikuž poudarja, da gre pri ločitvi za trojno smrt: umre odnos, razpade družina in prizadeti so otroci.

V skupnosti Srce, ki je skupina za samopomoč razvezanih v Cerkvi, se srečujejo tisti, ki so se v življenju soočili z ločitvijo in želijo kljub tej boleči izkušnji iti naprej ter zaživeti polno življenje. V Skupnosti so dobrodošli prav vsi, poleg že ločenih tisti, ki so še v postopku ločitve, pa tudi tisti, ki se niso poročili in so bili v daljši zvezi.

Srečanje za razvezane z naslovom “Življenje po ločitvi” je organiziral Medškofijski odbor za družino v sodelovanju s skupnostjo Srce.

Cerkveno poročeni in ločeni so bili v zgodovini velikokrat prepuščeni samim sebi in tako ali drugače negativno zaznamovani. Šele papež Frančišek je prek leta usmiljenja in sinode o družini poudaril, da se razvezanih ne samo ne sme obravnavati kot izobčenih, temveč da jih je treba dejavno vključiti v cerkveno občestvo, kjer bodo v polnosti živeli svoje poslanstvo.

V 297. členu apostolske spodbude Amoris laetitia pravi: »Nihče ne sme biti za vedno obsojen, kajti to ni logika evangelija! Pri tem ne mislim samo na ločene, ki živijo v novi zvezi, temveč na vse, naj se nahajajo v takem ali drugačnem položaju«.

Srečanje je uvedel nadškof Stanislav Zore z bogoslužjem. V pridigi je dejal, da je v določeni zadregi, kar sam nima izkušnje ločitve, ki jo imajo udeleženci srečanja. Zato je priznal, da stoji pred ločenci poln spoštovanja do njihovih ran. Povedal je tudi, da ločeni, ki še naprej živijo zakonsko zvestobo, ki so jo obljubili ob poroki in zato ne vstopijo v novo zvezo, še naprej v polnosti sodelujejo pri bogoslužju in prejemajo tudi obhajilo.

Osrednji predavatelj na dogodku je bil duhovnik in publicist p. Karel Gržan, ki je razvezane opogumil in poudaril, da je pri vsaki težki življenjski izkušnji, kar ločitev nedvomno je, bistveno to, da človek odžaluje, kar je bilo, in pusti za seboj. Šele tako se bo osvobodil za tisto novo, ki je še pred njim.

»Vsaka življenjska situacija je priložnost za nov korak, za osvoboditev. Če to, kar je za nami izpustimo, dopustimo, tudi to, da smo se ločili, in da potem iz vsega, kar smo izkustveno pridobili v preteklosti, naredimo profit« (p. Karel Gržan).

Gena iz Logatca, ki je ločena že več let, je povedala svojo življenjsko izkušnjo:

»Najprej se znajdeš v prav posebnem stanju. Tako je, kot da bi bil paraliziran. Sploh ne veš, da se je zgodilo. Jaz sem ostala sama s tremi otroki. Mož si je ustvaril novo družino. To je pomenilo, da je treba za otroke poskrbeti. Treba je narediti vse, da bodo otroci rasli in da boš ti preživel. Ločitev me je spremenila tudi glede tega, da sem se morala ozreti nazaj: kakšen je bil moj zakon, kdo sem jaz, kje so bile tudi moje napake«.

Med udeleženci srečanja so prevladovale ženske. Rok, ki se je ločil pred kratkim, je kot eden redkih moških udeležencev povedal:

»Ločitev je šok. Zlasti za človeka, ki ima družino za najvišjo vrednoto v življenju. Tukaj čutim veliko sprejetosti, veliko usmiljenja. Ko te doleti ločitev, te nihče ne more tolažiti. V tej skupini pa dobiš ogromno sočutja, katere ime je srce. Dejansko je tu veliko srca. Čutiš sprejetost, hkrati pa spodbudo pri tematikah, ki te tarejo; mene je recimo, ker sem še mlad starš, imam otroke stare sedem, devet in enajst let, starševska vloga. Tukaj sem se naučil veliko dobrega«.

Po nagovoru p. Vilija Lovšeta so udeleženci prisostvovali na različnih delavnicah. Po skupnem kosilu na prostem so sledila pričevanja.

Med drugim je udeležencem svojo izkušnjo ločitve predstavila gospa Marija, ki jo zdaj v skupnosti Srce kličejo Mari:

»Moja odvisnost je bila kopičenje, kopičenje, kopičenje, imeti, imeti, imeti. Zagotoviti si varnost do konca življenja. Najinega odnosa pa ni bilo, ker ga nisva znala zgraditi. Gradila sva ali pa sem gradila na mivki oziroma na pesku, ne pa na skali. Logična posledica je bila, da se je vse podrlo. Kaj je bistveno danes? Da vidim Božje delovanje v mojem življenju. Hvaležna sem, da sem prišla do Boga. Da me on ni zapustil, da sem prišla do spoznanja, da se ne moreš zanašati na materialne dobrine: najboljši avto, najlepša hiša, najlepši otroci, najboljši poklici. Brez ljubezni ne zdrži noben odnos, brez Ljubezni z veliko začetnico«.

Svojo izkušnjo je s prisotnimi podelila tudi koordinatorka srečanja Karmen Kristan:

»Kljub temu, da sem kot Urška prebirala in izbirala, sem naletela na povodnega moža, ki je bil sicer v petih letih pred zakonom dober prijatelj in veliko lepega sva skupaj preživela. Lepo sva se imela, ampak imela sva se samo lepo. On se je odločil za svojo pot, se pravi, varanja, druge ženske. Potem sem ga enkrat skoraj dobesedno dobila pri dejanju. Takrat se mi je tako zagnusil, res lahko uporabim to besedo, da sem se odločila za ločitev od postelje. Nisem prenesla, da bi se me še dotaknil. Nekje mi je bilo tako svetovano: to je tudi preizkus ljubezni. Če je kaj ljubezni, se bo to kljub temu še izkazalo in pokazalo. Seveda se ni, ker je njemu bilo to samo še dodatno opravičilo za njegova varanja.  To je bila zame šola. Zdaj zaupam, da je v tem, kar se je zgodilo, gotovo nekaj dobrega, kar bom razumela čez leta, ko bom pogledala nazaj. Zaenkrat še ne razumem, lahko pa zaupam«.

Tajnik nadškofijskega urada za družino Luka Mavrič je o samem nastanku in uspešni izvedbi 1. vseslovenskega srečanja ločenih v Cerkvi povedal:

»Na srečanje se bili povabljeni prav vsi, ki so šli skozi izkušnjo ločitve, ne glede na to, ali so bili cerkveno poročeni ali ne, ali samo civilno ali tudi to ne, skratka vsi, ki so že bili v neki zvezi in so potem šli narazen, da bi začutili družinsko obličje Cerkve, da je Bog močnejši od vseh naših ran«.

Življenje po ločitvi je izrazito travmatična izkušnja, če se ljudje, ki so doživeli nekaj podobnega, ne povežejo med seboj in tako ustvarijo prostor varnosti in zaupanja. Srečanje ločencev dokazuje, da je Cerkvi mar za ljudi, ki so šli skozi bridko izkušnjo ločitve, in da se jim skuša sočutno približati ter jih spremljati na njihovi nadaljnji poti.


24.01.2016

Iskanje edinosti

V teh dneh poteka Molitvena osmina za edinost kristjanov, ki jo vsako leto zaznamujejo po vsem svetu. Ekumensko gibanje se je uradno začelo z misijonsko konferenco protestantskih cerkva leta 1910, v naslednjih desetletjih pa so se pridružili še pravoslavni verniki in katoličani. Podrobneje v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.


17.01.2016

Ekologija: skrb za skupni dom

Papež Frančišek se v svoji novi okrožnici Laudato si (Hvaljen, moj Gospod) sprašuje, kakšen svet želimo zapustiti tistim, ki bodo prišli za nami – otrokom, ki odraščajo? Če si ne bomo zastavljali takih vprašanj, naša okoljska prizadevanja ne bodo obrodila pomembnejših rezultatov. Zdi se, da je osrednja, bistvena beseda okrožnice integralna, celostna ekologija.


17.01.2016

Ekologija: skrb za skupni dom

Papež Frančišek se v svoji novi okrožnici Laudato si (Hvaljen, moj Gospod) sprašuje, kakšen svet želimo zapustiti tistim, ki bodo prišli za nami – otrokom, ki odraščajo? Če si ne bomo zastavljali takih vprašanj, naša okoljska prizadevanja ne bodo obrodila pomembnejših rezultatov. Zdi se, da je osrednja, bistvena beseda okrožnice integralna, celostna ekologija.


10.01.2016

Pravoslavni božič

Verniki Srbske pravoslavne cerkve božič praznujejo pozneje kot večina kristjanov, saj uporabljajo julijanski koledar, ki za gregorijanskim zaostaja za 13 dni. O tem, kako poteka praznovanje božiča, pa tudi priprave nanj – 6-tedensko postenje, prisluhnite v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.


03.01.2016

Od dalajlame do islamizacije Evrope

Pregled nekaterih odmevnejših tematik, ki smo jih obravnavali v oddaji Sledi večnosti v drugi polovici leta 2015. Med drugim se bomo spomnili 80. rojstnega dneva tibetanskega budističnega voditelja dalajlame, ugotovili, da strah pred islamizacijo Evrope še ne ponehuje, ter si ogledali misijonsko delo Jehovovih prič in 25-letno delovanje Slovenske karitas.


27.12.2015

Ob 25. obletnici plebiscita

Zapletene in negotove razmere ob začetku demokratizacije Slovenije so zahtevale visoko stopnjo enotnosti vseh državljanov. Posebej pomembno vlogo je v tem procesu odigrala tudi Katoliška cerkev. Oddajo pripravlja Marko Rozman.


20.12.2015

Božič v sodobni potrošniški družbi

Božič zadnja leta vse bolj zaznamujejo praznični nakupi in potrošništvo, s tem pa se njegov verski izvor pravzaprav oddaljuje. Kakšno mesto ima božič v sodobni potrošniški družbi? Z etnologom dr. Janezom Bogatajem in psihologom p. Silvom Šinkovcem bomo odprli nekaj različnih vidikov sodobnega praznovanja: od verskega pogleda, ki je osredinjen v božjem rojstvu, do povsem sekularnega pogleda, ki pa kljub vsemu zaznava, da gre za nek poseben čas.


13.12.2015

Leto usmiljenja

Prihajajoče leto usmiljenja v središče postavlja vero in želi spomniti Cerkev na njeno primarno poslanstvo: da je poklicana biti znamenje in pričevanje usmiljenja v vseh vidikih svojega pastoralnega življenja. Jubilejna leta so do zdaj potekala vsakih 50 ali 25 let. Zakaj torej nenaden izstop iz dozdajšnjih časovnih okvirov? O tem v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.


06.12.2015

50 let po koncilu

Drugi vatikanski vesoljni cerkveni zbor naj bi po besedah papeža Janeza XXIII., ki je koncil leta 1962 tudi sklical, odprl cerkvena okna in vrata ter tako Cerkev prezračil in prenovil. Med drugim je vplival na potek liturgije in uvedel bogoslužje v domačem jeziku, poudaril je vlogo laikov in diakonov, zavzel se je za zbliževanje z drugimi krščanskimi cerkvami in tudi z nekrščanskimi verami. Čeprav velja za največji cerkveni projekt 20. stoletja in ga številni označujejo za prelomen dogodek v zgodovini Cerkve, pa se pol stoletja po koncilu še vedno postavlja vprašanje, ali je bil zadnji koncil skok naprej ali pa se je nekaj zataknilo. Kardinal Joseph Ratzinger, poznejši papež Benedikt XVI., je to slikovito ponazoril s primerjavo, da je pokoncilska Cerkev podobna velikemu gradbišču, ki daje vtis, kot da so delavci na njem založili načrte in zdaj vsakdo dela, kakor mu prija.


29.11.2015

Odkriti zapisi

Slovenci smo bili med prvimi narodi, ki so dobili celoten prevod svetega pisma. Od letošnje jeseni pa je naš knjižni prostor bogatejši tudi za prevod Zgodnjekrščanskih spisov, ki so nastali v prvih dveh stoletjih. Pod uredniškim vodstvom Gorazda Kocijančiča in Vida Snoja so prevajalci prevedli apokrifne spise in fragmente, ki jih je bilo doslej mogoče brati le v največjih svetovnih jezikih. Gostje: Alen Širca, Marko Uršič in David Movrin.


22.11.2015

Karitas - 25 let v službi človeka

Slovenska Karitas te dni praznuje 25-letnico obstoja. V tem času je ta dobrodelna organizacija dosegla velik razvoj, ne le po obsegu materialne pomoči, ampak predvsem pri zaščiti temeljnega človekovega dostojanstva, upoštevanju duhovnih razsežnosti in spoštljivem pristopu do ljudi v stiski. O tem v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.


15.11.2015

Duhovna oskrba zapornikov

Začenja se Teden zaporov, ki ga vsako leto v drugi polovici novembra prirejajo krščanske cerkve po vsem svetu. Organizatorji in prostovoljci želijo s tem javnost opozoriti na potrebe zapornikov in njihovih družin, žrtev kaznivih dejanj, zaposlenih in vseh drugih, ki skrbijo za zapornike. V Sloveniji se zaporne kazni izvršujejo v šestih zavodih, število zapornikov pa se zadnja leta povečuje.


08.11.2015

Strah ali izziv?

Zadnje mesece velik del javnosti razpravlja o beguncih. Nekateri bi zapirali meje zaradi strahu pred morebitno islamizacijo Evrope, nasprotno pa bi drugi beguncem pomagali, saj so prepričani, da begunska kriza prinaša nove priložnosti in izzive. Več v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.


01.11.2015

Ko se življenje izteka

Smrt je največja uganka življenja. Koliko ljudi v današnjem tempu še razmišlja o koncu svoje zemeljske poti? Različne duhovne tradicije namreč učijo, da z odgovori na večino vprašanj o smrti, dobimo tudi odgovore na večino vprašanj o življenju. O čem človek razmišlja, ko se njegovo življenje izteka, bosta spregovorili nekdanja vodja zdravstvene nege v hiši Hospic v Ljubljani s. Emanuela Žerdin in predsednica Društva onkoloških bolnikov Slovenije Marija Vegelj Pirc.


25.10.2015

Reformacija na Slovenskem

Nove zamisli, ki so se razvile iz nauka Martina Lutra, so iz Evrope hitro prišle v naše kraje. Prinesli so jih potujoči obrtniki, trgovci in študenti iz italijanskih ter nemških univerz. Na Slovenskem je reformacija trajala približno sto let in je potekala v več fazah, podpirali pa so jo zlasti plemiči in meščani. Tako je nastala protestantska cerkev luteranskega tipa augsburške veroizpovedi. Ob koncu 16. in začetku 17. stoletja pa so se morali protestanti po ukazu nadvojvode Ferdinanda II. vrniti h katoliški veri ali pa se izseliti. Protestantizem se je ohranil le v Prekmurju.


18.10.2015

Jehovove priče

Jehovove priče so pripadniki verske skupnosti, ki ima na celem svetu čez 8 milijonov pripadnikov. Čeprav skupnost spada pod vejo krščanstva, se po svojih prepričanjih konkretno razlikujejo od ostalih kristjanov. Več v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.


11.10.2015

Kaj bo prinesla družinska sinoda?

V Vatikanu poteka izredno generalno zasedanje škofovske sinode. Medtem ko je prvo zasedanje pred letom dni potekalo na temo Poklicanost in poslanstvo družine v Cerkvi in sodobnem svetu, trenutna sinoda obravnava novosti, ki jih prinaša v življenje družin. Več v oddaji, ki jo pripravlja Marko Rozman.


04.10.2015

Popravi mojo hišo!

Sveti Frančišek Asiški se v svoji mladosti ni odpovedoval posvetim užitkom, bil je radoživ, veseljaški mladenič. Pozneje pa je spoznal, da mora biti v življenju poleg blaginje in telesnih užitkov še kaj drugega. Resnico življenja je našel na poti evangelijskega uboštva in postal simbol miru, preprostosti in skrbi za najrevnejše.


27.09.2015

Slomšek in astronomija

Anton Martin Slomšek je pogosto poudarjal, da je za človekovo celostno izobrazbo zelo pomembno tudi poznavanje fizikalnih zakonitosti sveta. Ob Slomškovi nedelji bomo pogledali, kako je bil lavantinsko-mariborski škof povezan z astronomijo. Oddajo je pripravil Marko Rozman.


20.09.2015

Čutnost islamske arhitekture

Islamska umetnost, ki vključuje tudi arhitekturo, se je s pojavom islama razširila z Arabskega polotoka preko severne Afrike vse do Evrope in je s predhodnimi vplivi oblikovala vrsto umetniških stilov v arhitekturi. Najpomembnejši objekt predstavlja džamija, ki ni samo verski objekt, temveč mesto družbenega srečevanja, sledijo ji medrese, palače, mavzoleji, vrtovi ...


Stran 24 od 29
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov