Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Današnjo oddajo začenjamo s pogovorom z Jasmino Marijo Karo iz Ankare, s katero smo se včeraj pogovarjali o aktualnih dogodkih v Turčiji, ki jo pretresajo posledice spodletelega državnega udara. Nadaljevali bomo s Sanjo Herič, ki jo je službena pot v zadnjih letih vodila v Južni Sudan, Afganistan, Malavi, Južnoafriško republiko, na Nizozemsko in Tajsko, od letošnjega februarja pa biva na jugozahodu Mjanmara. Je uradnica Urada Združenih narodov za koordinacijo humanitarnih zadev. Na prireditvi Dobrodošli doma v začetku meseca smo se pogovarjali z gospo Marijo Savski, ki je med gledalci podpirala Folklorno skupino iz Augsburga, kjer že vrsto let živi tudi sama. Oddajo bomo zaključili na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer poteka Poletna šola slovenskega jezika, ki jo že vrsto let prirejajo na Centru za slovenščino kot drugi ali tuji jezik.
Sanja Herič je Slovenijo prvič zapustila leta 2007, ko je odšla na magistrski študij v nizozemski Utrecht. Po študiju jo je pot za kratek čas vodila domov, od leta 2010 pa domovino obišče le občasno, ko se seli iz ene razvojno-humanitarne misije na drugo. V Južnoafriški republiki je raziskovala, kako med svetovnim prvenstvom v nogometu pridobljene veščine in objekte uporabiti za dobrobit prebivalstva tudi po koncu tekmovanja, v Afganistanu je lokalne veljake izobraževala o vlogi žensk v družbi, v Malaviju razvijala projekte, namenjene skupnostnemu delovanju na odročnih delih države, v Južnem Sudanu je bila prostovoljka na misiji Organizacije Združenih narodov. Od februarja je v tej mednarodni organizaciji tudi zaposlena, njeno delovno mesto pa se nahaja v mjanmarskem mestu Sittwe. Med obiskom Slovenije si je Sanja Herič vzela čas tudi za nas in Andreji Gradišar opisala svojo novo službo in Mjanmar.
Poletni meseci v rodno domovino pripeljejo marsikaterega Slovenca ali Slovenko, ki živi onkraj njenih meja. Tudi naslednja sogovornica je med njimi. Na prireditvi Dobrodošli doma v začetku meseca je gospa Marija Savski med gledalci podpirala Folklorno skupino iz Augsburga, kjer že vrsto let živi tudi sama. Z njo se je pogovarjala Mojca Delač.
Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je kljub počitnicam v teh poletnih dneh zelo živahno. Tam namreč poteka Poletna šola slovenskega jezika, ki jo že vrsto let prirejajo na Centru za slovenščino kot drugi ali tuji jezik. Tudi letos prihajajo udeleženci domala z vsega sveta, odločali pa so se lahko med dva ali štiritedenskimi tečaji. Letošnjo poletno šolo je obiskala tudi Lili Brunec in pripravila reportažni zapis.
Še dve kratki novici:
Eden najbolj priljubljenih filmski festivalov na Hrvaškem, Motovun film festival bo svoja vrata letos odprl 26. julija. Na 19. festivalu, ki bo potekal na filmskemu hribu, bodo do 30. julija premierno predvajali 15 celovečercev, med njimi tudi Nočno življenje slovenskega režiserja Damjana Kozoleta.
Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa (SSK) je s pomočjo Urada za Slovence po svetu pripravila nagradni natečaj za najboljši domoljubni esej v letu 2016. Sodelujoči na natečaju morajo svoja še neobjavljena dela poslati najkasneje do 30. Oktobra letos. Več informacij lahko najdete na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa.
Današnjo oddajo začenjamo s pogovorom z Jasmino Marijo Karo iz Ankare, s katero smo se včeraj pogovarjali o aktualnih dogodkih v Turčiji, ki jo pretresajo posledice spodletelega državnega udara. Nadaljevali bomo s Sanjo Herič, ki jo je službena pot v zadnjih letih vodila v Južni Sudan, Afganistan, Malavi, Južnoafriško republiko, na Nizozemsko in Tajsko, od letošnjega februarja pa biva na jugozahodu Mjanmara. Je uradnica Urada Združenih narodov za koordinacijo humanitarnih zadev. Na prireditvi Dobrodošli doma v začetku meseca smo se pogovarjali z gospo Marijo Savski, ki je med gledalci podpirala Folklorno skupino iz Augsburga, kjer že vrsto let živi tudi sama. Oddajo bomo zaključili na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer poteka Poletna šola slovenskega jezika, ki jo že vrsto let prirejajo na Centru za slovenščino kot drugi ali tuji jezik.
Sanja Herič je Slovenijo prvič zapustila leta 2007, ko je odšla na magistrski študij v nizozemski Utrecht. Po študiju jo je pot za kratek čas vodila domov, od leta 2010 pa domovino obišče le občasno, ko se seli iz ene razvojno-humanitarne misije na drugo. V Južnoafriški republiki je raziskovala, kako med svetovnim prvenstvom v nogometu pridobljene veščine in objekte uporabiti za dobrobit prebivalstva tudi po koncu tekmovanja, v Afganistanu je lokalne veljake izobraževala o vlogi žensk v družbi, v Malaviju razvijala projekte, namenjene skupnostnemu delovanju na odročnih delih države, v Južnem Sudanu je bila prostovoljka na misiji Organizacije Združenih narodov. Od februarja je v tej mednarodni organizaciji tudi zaposlena, njeno delovno mesto pa se nahaja v mjanmarskem mestu Sittwe. Med obiskom Slovenije si je Sanja Herič vzela čas tudi za nas in Andreji Gradišar opisala svojo novo službo in Mjanmar.
Poletni meseci v rodno domovino pripeljejo marsikaterega Slovenca ali Slovenko, ki živi onkraj njenih meja. Tudi naslednja sogovornica je med njimi. Na prireditvi Dobrodošli doma v začetku meseca je gospa Marija Savski med gledalci podpirala Folklorno skupino iz Augsburga, kjer že vrsto let živi tudi sama. Z njo se je pogovarjala Mojca Delač.
Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je kljub počitnicam v teh poletnih dneh zelo živahno. Tam namreč poteka Poletna šola slovenskega jezika, ki jo že vrsto let prirejajo na Centru za slovenščino kot drugi ali tuji jezik. Tudi letos prihajajo udeleženci domala z vsega sveta, odločali pa so se lahko med dva ali štiritedenskimi tečaji. Letošnjo poletno šolo je obiskala tudi Lili Brunec in pripravila reportažni zapis.
Še dve kratki novici:
Eden najbolj priljubljenih filmski festivalov na Hrvaškem, Motovun film festival bo svoja vrata letos odprl 26. julija. Na 19. festivalu, ki bo potekal na filmskemu hribu, bodo do 30. julija premierno predvajali 15 celovečercev, med njimi tudi Nočno življenje slovenskega režiserja Damjana Kozoleta.
Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa (SSK) je s pomočjo Urada za Slovence po svetu pripravila nagradni natečaj za najboljši domoljubni esej v letu 2016. Sodelujoči na natečaju morajo svoja še neobjavljena dela poslati najkasneje do 30. Oktobra letos. Več informacij lahko najdete na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa.
882 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Današnjo oddajo začenjamo s pogovorom z Jasmino Marijo Karo iz Ankare, s katero smo se včeraj pogovarjali o aktualnih dogodkih v Turčiji, ki jo pretresajo posledice spodletelega državnega udara. Nadaljevali bomo s Sanjo Herič, ki jo je službena pot v zadnjih letih vodila v Južni Sudan, Afganistan, Malavi, Južnoafriško republiko, na Nizozemsko in Tajsko, od letošnjega februarja pa biva na jugozahodu Mjanmara. Je uradnica Urada Združenih narodov za koordinacijo humanitarnih zadev. Na prireditvi Dobrodošli doma v začetku meseca smo se pogovarjali z gospo Marijo Savski, ki je med gledalci podpirala Folklorno skupino iz Augsburga, kjer že vrsto let živi tudi sama. Oddajo bomo zaključili na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer poteka Poletna šola slovenskega jezika, ki jo že vrsto let prirejajo na Centru za slovenščino kot drugi ali tuji jezik.
Sanja Herič je Slovenijo prvič zapustila leta 2007, ko je odšla na magistrski študij v nizozemski Utrecht. Po študiju jo je pot za kratek čas vodila domov, od leta 2010 pa domovino obišče le občasno, ko se seli iz ene razvojno-humanitarne misije na drugo. V Južnoafriški republiki je raziskovala, kako med svetovnim prvenstvom v nogometu pridobljene veščine in objekte uporabiti za dobrobit prebivalstva tudi po koncu tekmovanja, v Afganistanu je lokalne veljake izobraževala o vlogi žensk v družbi, v Malaviju razvijala projekte, namenjene skupnostnemu delovanju na odročnih delih države, v Južnem Sudanu je bila prostovoljka na misiji Organizacije Združenih narodov. Od februarja je v tej mednarodni organizaciji tudi zaposlena, njeno delovno mesto pa se nahaja v mjanmarskem mestu Sittwe. Med obiskom Slovenije si je Sanja Herič vzela čas tudi za nas in Andreji Gradišar opisala svojo novo službo in Mjanmar.
Poletni meseci v rodno domovino pripeljejo marsikaterega Slovenca ali Slovenko, ki živi onkraj njenih meja. Tudi naslednja sogovornica je med njimi. Na prireditvi Dobrodošli doma v začetku meseca je gospa Marija Savski med gledalci podpirala Folklorno skupino iz Augsburga, kjer že vrsto let živi tudi sama. Z njo se je pogovarjala Mojca Delač.
Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je kljub počitnicam v teh poletnih dneh zelo živahno. Tam namreč poteka Poletna šola slovenskega jezika, ki jo že vrsto let prirejajo na Centru za slovenščino kot drugi ali tuji jezik. Tudi letos prihajajo udeleženci domala z vsega sveta, odločali pa so se lahko med dva ali štiritedenskimi tečaji. Letošnjo poletno šolo je obiskala tudi Lili Brunec in pripravila reportažni zapis.
Še dve kratki novici:
Eden najbolj priljubljenih filmski festivalov na Hrvaškem, Motovun film festival bo svoja vrata letos odprl 26. julija. Na 19. festivalu, ki bo potekal na filmskemu hribu, bodo do 30. julija premierno predvajali 15 celovečercev, med njimi tudi Nočno življenje slovenskega režiserja Damjana Kozoleta.
Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa (SSK) je s pomočjo Urada za Slovence po svetu pripravila nagradni natečaj za najboljši domoljubni esej v letu 2016. Sodelujoči na natečaju morajo svoja še neobjavljena dela poslati najkasneje do 30. Oktobra letos. Več informacij lahko najdete na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa.
Današnjo oddajo začenjamo s pogovorom z Jasmino Marijo Karo iz Ankare, s katero smo se včeraj pogovarjali o aktualnih dogodkih v Turčiji, ki jo pretresajo posledice spodletelega državnega udara. Nadaljevali bomo s Sanjo Herič, ki jo je službena pot v zadnjih letih vodila v Južni Sudan, Afganistan, Malavi, Južnoafriško republiko, na Nizozemsko in Tajsko, od letošnjega februarja pa biva na jugozahodu Mjanmara. Je uradnica Urada Združenih narodov za koordinacijo humanitarnih zadev. Na prireditvi Dobrodošli doma v začetku meseca smo se pogovarjali z gospo Marijo Savski, ki je med gledalci podpirala Folklorno skupino iz Augsburga, kjer že vrsto let živi tudi sama. Oddajo bomo zaključili na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer poteka Poletna šola slovenskega jezika, ki jo že vrsto let prirejajo na Centru za slovenščino kot drugi ali tuji jezik.
Sanja Herič je Slovenijo prvič zapustila leta 2007, ko je odšla na magistrski študij v nizozemski Utrecht. Po študiju jo je pot za kratek čas vodila domov, od leta 2010 pa domovino obišče le občasno, ko se seli iz ene razvojno-humanitarne misije na drugo. V Južnoafriški republiki je raziskovala, kako med svetovnim prvenstvom v nogometu pridobljene veščine in objekte uporabiti za dobrobit prebivalstva tudi po koncu tekmovanja, v Afganistanu je lokalne veljake izobraževala o vlogi žensk v družbi, v Malaviju razvijala projekte, namenjene skupnostnemu delovanju na odročnih delih države, v Južnem Sudanu je bila prostovoljka na misiji Organizacije Združenih narodov. Od februarja je v tej mednarodni organizaciji tudi zaposlena, njeno delovno mesto pa se nahaja v mjanmarskem mestu Sittwe. Med obiskom Slovenije si je Sanja Herič vzela čas tudi za nas in Andreji Gradišar opisala svojo novo službo in Mjanmar.
Poletni meseci v rodno domovino pripeljejo marsikaterega Slovenca ali Slovenko, ki živi onkraj njenih meja. Tudi naslednja sogovornica je med njimi. Na prireditvi Dobrodošli doma v začetku meseca je gospa Marija Savski med gledalci podpirala Folklorno skupino iz Augsburga, kjer že vrsto let živi tudi sama. Z njo se je pogovarjala Mojca Delač.
Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je kljub počitnicam v teh poletnih dneh zelo živahno. Tam namreč poteka Poletna šola slovenskega jezika, ki jo že vrsto let prirejajo na Centru za slovenščino kot drugi ali tuji jezik. Tudi letos prihajajo udeleženci domala z vsega sveta, odločali pa so se lahko med dva ali štiritedenskimi tečaji. Letošnjo poletno šolo je obiskala tudi Lili Brunec in pripravila reportažni zapis.
Še dve kratki novici:
Eden najbolj priljubljenih filmski festivalov na Hrvaškem, Motovun film festival bo svoja vrata letos odprl 26. julija. Na 19. festivalu, ki bo potekal na filmskemu hribu, bodo do 30. julija premierno predvajali 15 celovečercev, med njimi tudi Nočno življenje slovenskega režiserja Damjana Kozoleta.
Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa (SSK) je s pomočjo Urada za Slovence po svetu pripravila nagradni natečaj za najboljši domoljubni esej v letu 2016. Sodelujoči na natečaju morajo svoja še neobjavljena dela poslati najkasneje do 30. Oktobra letos. Več informacij lahko najdete na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa.
V portretih Slovencev po svetu vam tokrat predstavljamo človeka, ki se je iz Rusije dobesedno vrnil z ljubeznijo. Vendar ni rečeno, da se je vrnil za zmeraj, zagotovo pa se bo vedno vračal – v Rusijo in v Slovenijo, saj mu obe državi pomenita dom. Kako je to mogoče, vam bo razložil gost nocojšnje oddaje Slovencem po svetu – Portreti Maik Namar.
V Portretih Slovencev po svetu smo z besedami risali svet, življenje in delo dr. Evgena Bavčarja, filozofa, umetnika, esejista, pisatelja, kulturnika, trojnega doktorja. Doktorju Bavčarju je domača burja, ki reže zrak v Lokavcu pri Ajdovščini, kjer se je rodil leta 1946. Slovenska krajina je tudi tisto, kar se mu je kot videčemu vtisnilo v spomin, pri enajstih letih je namreč izgubil vid. In prav te vtise in spomine svetlobe nosi s sabo po svetu, že skoraj pet desetletij. Po diplomi iz filozofije in zgodovine v Ljubljani se je v sedemdesetih letih preselil v Pariz, kjer je nadaljeval s študijem in raziskovanjem v Nacionalnem centru za znanstvene raziskave, na Sorbonni je magistriral in doktoriral iz filozofije in estetike. Izobrazil se je tudi kot fotograf in svojo prvo razstavo v tem mestu imel leta 1982. V vseh letih življenja v tujini je bil izjemno aktivnem v povezovanju z rodno domovino, zlasti na področju kulture. Dr. Evgen Bavčar je leta 2004 prejel red za zasluge Republike Slovenije, leta 2016 pa najvišje francosko priznanje, red legije časti ter nagrado državljan Evrope Evropskega parlamenta. V radijski studio ga je povabila Mojca Delač.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V portretih Slovencev po svetu vam predstavljamo osebo, ki v resnici ne potrebuje predstavitve. Naša gostja bo nekdanja pevka Ansambla bratov Avsenik in predvsem Slovenka, zaradi katere našo državo v Kanadi poznajo mnogo bolje, kot bi jo sicer - Marija Ahačič Pollak, prejemnica reda za zasluge Republike Slovenije in Gallusove listine, zborovodkinja, pevka, pesnica, prevajalka, radijska voditeljica ter urednica in še kaj. Pred mikrofon jo je povabil Jure K. Čokl.
V Portretih Slovencev po svetu tokrat predstavljamo rojaka Janeza Bizjaka iz Švice. Že več kot pol stoletja živi v švicarskem mestecu Winterthur nedaleč od Zuricha. Je dolgoletni predsednik slovenskega društva Soča iz Schaffhausna, ves čas zelo aktiven v tamkajšnji slovenski skupnosti, sicer pa zaveden domoljub in tesno povezan s Slovenijo, kamor se pogosto in z veseljem vrača. Čeprav je izkušnja življenja v tujini v vseh teh letih nekako iz zdomstva prerasla v izseljenstvo, pa srce Janeza Bizjaka tudi po mnogih letih v tujini ostaja v Sloveniji.
V Portretih Slovencev po svetu predstavljamo rojaka Jožeta Slobodnika iz Kanade. Že skoraj šest desetletij živi v Torontu, kjer je slovenska skupnost najštevilčnejša. Je uspešen podjetnik, bil je tudi pobudnik za ustanovitev slovensko kanadske gospodarske zbornice. Vrsto let je opravljal tudi delo častnega generalnega konzula republike Slovenije v Kanadi in nadvse aktivno deloval v slovenski skupnosti v Ontariu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V portretih Slovencev po svetu predstavljamo Blaža Boštjančiča, turističnega vodiča in poznavalca Baskije, ki se je preselil v Bilbao. Kar je, kakor bi vas podučili tamkajšnji prebivalci, v Baskiji in ne v Španiji. Blaž se je vrnil na obisk v Slovenijo iz čisto posebnega razloga in takrat je nastal pogovor, ki ga v oddaji Slovencem po svetu – portreti predstavljamo nocoj.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov