Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Današnjo oddajo začenjamo s pogovorom z Jasmino Marijo Karo iz Ankare, s katero smo se včeraj pogovarjali o aktualnih dogodkih v Turčiji, ki jo pretresajo posledice spodletelega državnega udara. Nadaljevali bomo s Sanjo Herič, ki jo je službena pot v zadnjih letih vodila v Južni Sudan, Afganistan, Malavi, Južnoafriško republiko, na Nizozemsko in Tajsko, od letošnjega februarja pa biva na jugozahodu Mjanmara. Je uradnica Urada Združenih narodov za koordinacijo humanitarnih zadev. Na prireditvi Dobrodošli doma v začetku meseca smo se pogovarjali z gospo Marijo Savski, ki je med gledalci podpirala Folklorno skupino iz Augsburga, kjer že vrsto let živi tudi sama. Oddajo bomo zaključili na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer poteka Poletna šola slovenskega jezika, ki jo že vrsto let prirejajo na Centru za slovenščino kot drugi ali tuji jezik.
Sanja Herič je Slovenijo prvič zapustila leta 2007, ko je odšla na magistrski študij v nizozemski Utrecht. Po študiju jo je pot za kratek čas vodila domov, od leta 2010 pa domovino obišče le občasno, ko se seli iz ene razvojno-humanitarne misije na drugo. V Južnoafriški republiki je raziskovala, kako med svetovnim prvenstvom v nogometu pridobljene veščine in objekte uporabiti za dobrobit prebivalstva tudi po koncu tekmovanja, v Afganistanu je lokalne veljake izobraževala o vlogi žensk v družbi, v Malaviju razvijala projekte, namenjene skupnostnemu delovanju na odročnih delih države, v Južnem Sudanu je bila prostovoljka na misiji Organizacije Združenih narodov. Od februarja je v tej mednarodni organizaciji tudi zaposlena, njeno delovno mesto pa se nahaja v mjanmarskem mestu Sittwe. Med obiskom Slovenije si je Sanja Herič vzela čas tudi za nas in Andreji Gradišar opisala svojo novo službo in Mjanmar.
Poletni meseci v rodno domovino pripeljejo marsikaterega Slovenca ali Slovenko, ki živi onkraj njenih meja. Tudi naslednja sogovornica je med njimi. Na prireditvi Dobrodošli doma v začetku meseca je gospa Marija Savski med gledalci podpirala Folklorno skupino iz Augsburga, kjer že vrsto let živi tudi sama. Z njo se je pogovarjala Mojca Delač.
Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je kljub počitnicam v teh poletnih dneh zelo živahno. Tam namreč poteka Poletna šola slovenskega jezika, ki jo že vrsto let prirejajo na Centru za slovenščino kot drugi ali tuji jezik. Tudi letos prihajajo udeleženci domala z vsega sveta, odločali pa so se lahko med dva ali štiritedenskimi tečaji. Letošnjo poletno šolo je obiskala tudi Lili Brunec in pripravila reportažni zapis.
Še dve kratki novici:
Eden najbolj priljubljenih filmski festivalov na Hrvaškem, Motovun film festival bo svoja vrata letos odprl 26. julija. Na 19. festivalu, ki bo potekal na filmskemu hribu, bodo do 30. julija premierno predvajali 15 celovečercev, med njimi tudi Nočno življenje slovenskega režiserja Damjana Kozoleta.
Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa (SSK) je s pomočjo Urada za Slovence po svetu pripravila nagradni natečaj za najboljši domoljubni esej v letu 2016. Sodelujoči na natečaju morajo svoja še neobjavljena dela poslati najkasneje do 30. Oktobra letos. Več informacij lahko najdete na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa.
Današnjo oddajo začenjamo s pogovorom z Jasmino Marijo Karo iz Ankare, s katero smo se včeraj pogovarjali o aktualnih dogodkih v Turčiji, ki jo pretresajo posledice spodletelega državnega udara. Nadaljevali bomo s Sanjo Herič, ki jo je službena pot v zadnjih letih vodila v Južni Sudan, Afganistan, Malavi, Južnoafriško republiko, na Nizozemsko in Tajsko, od letošnjega februarja pa biva na jugozahodu Mjanmara. Je uradnica Urada Združenih narodov za koordinacijo humanitarnih zadev. Na prireditvi Dobrodošli doma v začetku meseca smo se pogovarjali z gospo Marijo Savski, ki je med gledalci podpirala Folklorno skupino iz Augsburga, kjer že vrsto let živi tudi sama. Oddajo bomo zaključili na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer poteka Poletna šola slovenskega jezika, ki jo že vrsto let prirejajo na Centru za slovenščino kot drugi ali tuji jezik.
Sanja Herič je Slovenijo prvič zapustila leta 2007, ko je odšla na magistrski študij v nizozemski Utrecht. Po študiju jo je pot za kratek čas vodila domov, od leta 2010 pa domovino obišče le občasno, ko se seli iz ene razvojno-humanitarne misije na drugo. V Južnoafriški republiki je raziskovala, kako med svetovnim prvenstvom v nogometu pridobljene veščine in objekte uporabiti za dobrobit prebivalstva tudi po koncu tekmovanja, v Afganistanu je lokalne veljake izobraževala o vlogi žensk v družbi, v Malaviju razvijala projekte, namenjene skupnostnemu delovanju na odročnih delih države, v Južnem Sudanu je bila prostovoljka na misiji Organizacije Združenih narodov. Od februarja je v tej mednarodni organizaciji tudi zaposlena, njeno delovno mesto pa se nahaja v mjanmarskem mestu Sittwe. Med obiskom Slovenije si je Sanja Herič vzela čas tudi za nas in Andreji Gradišar opisala svojo novo službo in Mjanmar.
Poletni meseci v rodno domovino pripeljejo marsikaterega Slovenca ali Slovenko, ki živi onkraj njenih meja. Tudi naslednja sogovornica je med njimi. Na prireditvi Dobrodošli doma v začetku meseca je gospa Marija Savski med gledalci podpirala Folklorno skupino iz Augsburga, kjer že vrsto let živi tudi sama. Z njo se je pogovarjala Mojca Delač.
Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je kljub počitnicam v teh poletnih dneh zelo živahno. Tam namreč poteka Poletna šola slovenskega jezika, ki jo že vrsto let prirejajo na Centru za slovenščino kot drugi ali tuji jezik. Tudi letos prihajajo udeleženci domala z vsega sveta, odločali pa so se lahko med dva ali štiritedenskimi tečaji. Letošnjo poletno šolo je obiskala tudi Lili Brunec in pripravila reportažni zapis.
Še dve kratki novici:
Eden najbolj priljubljenih filmski festivalov na Hrvaškem, Motovun film festival bo svoja vrata letos odprl 26. julija. Na 19. festivalu, ki bo potekal na filmskemu hribu, bodo do 30. julija premierno predvajali 15 celovečercev, med njimi tudi Nočno življenje slovenskega režiserja Damjana Kozoleta.
Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa (SSK) je s pomočjo Urada za Slovence po svetu pripravila nagradni natečaj za najboljši domoljubni esej v letu 2016. Sodelujoči na natečaju morajo svoja še neobjavljena dela poslati najkasneje do 30. Oktobra letos. Več informacij lahko najdete na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa.
889 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Današnjo oddajo začenjamo s pogovorom z Jasmino Marijo Karo iz Ankare, s katero smo se včeraj pogovarjali o aktualnih dogodkih v Turčiji, ki jo pretresajo posledice spodletelega državnega udara. Nadaljevali bomo s Sanjo Herič, ki jo je službena pot v zadnjih letih vodila v Južni Sudan, Afganistan, Malavi, Južnoafriško republiko, na Nizozemsko in Tajsko, od letošnjega februarja pa biva na jugozahodu Mjanmara. Je uradnica Urada Združenih narodov za koordinacijo humanitarnih zadev. Na prireditvi Dobrodošli doma v začetku meseca smo se pogovarjali z gospo Marijo Savski, ki je med gledalci podpirala Folklorno skupino iz Augsburga, kjer že vrsto let živi tudi sama. Oddajo bomo zaključili na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer poteka Poletna šola slovenskega jezika, ki jo že vrsto let prirejajo na Centru za slovenščino kot drugi ali tuji jezik.
Sanja Herič je Slovenijo prvič zapustila leta 2007, ko je odšla na magistrski študij v nizozemski Utrecht. Po študiju jo je pot za kratek čas vodila domov, od leta 2010 pa domovino obišče le občasno, ko se seli iz ene razvojno-humanitarne misije na drugo. V Južnoafriški republiki je raziskovala, kako med svetovnim prvenstvom v nogometu pridobljene veščine in objekte uporabiti za dobrobit prebivalstva tudi po koncu tekmovanja, v Afganistanu je lokalne veljake izobraževala o vlogi žensk v družbi, v Malaviju razvijala projekte, namenjene skupnostnemu delovanju na odročnih delih države, v Južnem Sudanu je bila prostovoljka na misiji Organizacije Združenih narodov. Od februarja je v tej mednarodni organizaciji tudi zaposlena, njeno delovno mesto pa se nahaja v mjanmarskem mestu Sittwe. Med obiskom Slovenije si je Sanja Herič vzela čas tudi za nas in Andreji Gradišar opisala svojo novo službo in Mjanmar.
Poletni meseci v rodno domovino pripeljejo marsikaterega Slovenca ali Slovenko, ki živi onkraj njenih meja. Tudi naslednja sogovornica je med njimi. Na prireditvi Dobrodošli doma v začetku meseca je gospa Marija Savski med gledalci podpirala Folklorno skupino iz Augsburga, kjer že vrsto let živi tudi sama. Z njo se je pogovarjala Mojca Delač.
Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je kljub počitnicam v teh poletnih dneh zelo živahno. Tam namreč poteka Poletna šola slovenskega jezika, ki jo že vrsto let prirejajo na Centru za slovenščino kot drugi ali tuji jezik. Tudi letos prihajajo udeleženci domala z vsega sveta, odločali pa so se lahko med dva ali štiritedenskimi tečaji. Letošnjo poletno šolo je obiskala tudi Lili Brunec in pripravila reportažni zapis.
Še dve kratki novici:
Eden najbolj priljubljenih filmski festivalov na Hrvaškem, Motovun film festival bo svoja vrata letos odprl 26. julija. Na 19. festivalu, ki bo potekal na filmskemu hribu, bodo do 30. julija premierno predvajali 15 celovečercev, med njimi tudi Nočno življenje slovenskega režiserja Damjana Kozoleta.
Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa (SSK) je s pomočjo Urada za Slovence po svetu pripravila nagradni natečaj za najboljši domoljubni esej v letu 2016. Sodelujoči na natečaju morajo svoja še neobjavljena dela poslati najkasneje do 30. Oktobra letos. Več informacij lahko najdete na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa.
Današnjo oddajo začenjamo s pogovorom z Jasmino Marijo Karo iz Ankare, s katero smo se včeraj pogovarjali o aktualnih dogodkih v Turčiji, ki jo pretresajo posledice spodletelega državnega udara. Nadaljevali bomo s Sanjo Herič, ki jo je službena pot v zadnjih letih vodila v Južni Sudan, Afganistan, Malavi, Južnoafriško republiko, na Nizozemsko in Tajsko, od letošnjega februarja pa biva na jugozahodu Mjanmara. Je uradnica Urada Združenih narodov za koordinacijo humanitarnih zadev. Na prireditvi Dobrodošli doma v začetku meseca smo se pogovarjali z gospo Marijo Savski, ki je med gledalci podpirala Folklorno skupino iz Augsburga, kjer že vrsto let živi tudi sama. Oddajo bomo zaključili na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer poteka Poletna šola slovenskega jezika, ki jo že vrsto let prirejajo na Centru za slovenščino kot drugi ali tuji jezik.
Sanja Herič je Slovenijo prvič zapustila leta 2007, ko je odšla na magistrski študij v nizozemski Utrecht. Po študiju jo je pot za kratek čas vodila domov, od leta 2010 pa domovino obišče le občasno, ko se seli iz ene razvojno-humanitarne misije na drugo. V Južnoafriški republiki je raziskovala, kako med svetovnim prvenstvom v nogometu pridobljene veščine in objekte uporabiti za dobrobit prebivalstva tudi po koncu tekmovanja, v Afganistanu je lokalne veljake izobraževala o vlogi žensk v družbi, v Malaviju razvijala projekte, namenjene skupnostnemu delovanju na odročnih delih države, v Južnem Sudanu je bila prostovoljka na misiji Organizacije Združenih narodov. Od februarja je v tej mednarodni organizaciji tudi zaposlena, njeno delovno mesto pa se nahaja v mjanmarskem mestu Sittwe. Med obiskom Slovenije si je Sanja Herič vzela čas tudi za nas in Andreji Gradišar opisala svojo novo službo in Mjanmar.
Poletni meseci v rodno domovino pripeljejo marsikaterega Slovenca ali Slovenko, ki živi onkraj njenih meja. Tudi naslednja sogovornica je med njimi. Na prireditvi Dobrodošli doma v začetku meseca je gospa Marija Savski med gledalci podpirala Folklorno skupino iz Augsburga, kjer že vrsto let živi tudi sama. Z njo se je pogovarjala Mojca Delač.
Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je kljub počitnicam v teh poletnih dneh zelo živahno. Tam namreč poteka Poletna šola slovenskega jezika, ki jo že vrsto let prirejajo na Centru za slovenščino kot drugi ali tuji jezik. Tudi letos prihajajo udeleženci domala z vsega sveta, odločali pa so se lahko med dva ali štiritedenskimi tečaji. Letošnjo poletno šolo je obiskala tudi Lili Brunec in pripravila reportažni zapis.
Še dve kratki novici:
Eden najbolj priljubljenih filmski festivalov na Hrvaškem, Motovun film festival bo svoja vrata letos odprl 26. julija. Na 19. festivalu, ki bo potekal na filmskemu hribu, bodo do 30. julija premierno predvajali 15 celovečercev, med njimi tudi Nočno življenje slovenskega režiserja Damjana Kozoleta.
Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa (SSK) je s pomočjo Urada za Slovence po svetu pripravila nagradni natečaj za najboljši domoljubni esej v letu 2016. Sodelujoči na natečaju morajo svoja še neobjavljena dela poslati najkasneje do 30. Oktobra letos. Več informacij lahko najdete na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V portretih Slovencev po svetu predstavljamo Blaža Boštjančiča, turističnega vodiča in poznavalca Baskije, ki se je preselil v Bilbao. Kar je, kakor bi vas podučili tamkajšnji prebivalci, v Baskiji in ne v Španiji. Blaž se je vrnil na obisk v Slovenijo iz čisto posebnega razloga in takrat je nastal pogovor, ki ga v oddaji Slovencem po svetu – portreti predstavljamo nocoj.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V prvi oddaji z letnico 2021 bomo pozornost namenili delovnim načrtom treh civilnih organizacij, ki se v Sloveniji ukvarjajo s področjem Slovencev po svetu – Slovenske izseljenske matice, Svetovnega slovenskega kongresa in Izseljenskega društva Slovenija v svetu. Skupaj s sogovorniki bomo pregledali tudi opravljene dejavnosti v prejšnjem letu, ki jih je močno prekrižala pandemija. Na staro leto in nove načrte v letu 2021 pa se bosta ozrla tudi član odbora direktorjev Ameriško-slovenske izobraževalne fundacije ASEF dr. Jure Leskovec in predsednica Društva v tujini izobraženih Slovencev-VTIS Kristi Hodak.
Na božič se nam bo v oddaji prek radijskih valov pridružil vodja slovenske Katoliške misije v Stuttgartu Aleš Kalamar, ki opravlja pastoralno delo med Slovenci v Nemčiji že desetletje, njegova vloga med rojaki na območju Stuttgarta pa je tudi prosvetna. Evelina Ferrar iz Velike Britanije nam bo prinesla utrinke z božičnega praznovanja britansko-slovenskega društva, ki je letos zaradi pandemije žal potekalo virtualno, vendar pa je bilo kljub temu zelo pestro in kulturno bogato. O svojem doživljanju domovine svojih prednikov in božiča v Sloveniji pa bo pripovedoval Jan Mirko Fekonja, ki se je pred časom skupaj z bratom iz Argentine preselil v Slovenijo.
Neveljaven email naslov