Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Začeli smo v Franciji, natančneje v Parizu, kjer že vrsto let živi in uspešno dela dr. Urban Sila, ki se je tja preselil iz Velike Britanije. Zdaj je zaposlen pri Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj, pred kratkim pa je prvič postal tudi oče. Vlasto Arzenšek Gottstein poslušalci oddaje že poznate, pred nekaj meseci je ustvarjala na likovni koloniji v Pišecah. Zdaj je Slovenijo ponovno obiskala, mi pa smo z njo govorili ob robu razstave njenih likovnih del v Finžgarjevi galeriji v Ljubljani. O razstavi smo govorili tudi s kustosinjo razstave, Moniko Ivančič Fajfar. Tudi na Švedsko v zadnjem času iz Slovenije odhaja precej mladih, ki na severu Evrope iščejo nove priložnosti in izzive. Med njimi je tudi zadnji gost oddaje Rok Ogrin iz Ljubljane, ki se je v švedski prestolnici ustalil pred dobrimi štirimi leti in se v tamkajšnji slovenski skupnosti angažiral na področju zborovskega petja.
Dr. Urban Sila že 11 let živi v tujini. Najprej je v Veliki Britaniji dokončal študij, nato se je za dve leti vrnil v Ljubljano in potem znova odšel v tujino, tokrat v Francijo. Svoj novi dom si je ustvaril v Parizu in brez zadrega bi lahko rekli, da je pravi svetovljan. To se odraža tudi v njegovem pogledu na izseljenstvo, saj ga zdaj moramo dojemati povsem drugače kot pred na primer 50 leti.
Vlasta Arzenšek Gottstein je raziskovalka življenja in umetnosti. Njeno najzgodnejše otroštvo so zaznamovali negotovi čas druge svetovne vojne in tik po njej, begunska taborišča, selitev v novo okolje, v drugačno kulturo, v kulturo tujega jezika. Življenjske okoliščine so jo naučile prerasti nasprotja med iluzijo in resnico, hkrati pa vir življenjske in ustvarjalne moči poiskati v sebi. Pot jo je iz Nemčije vodila v različne kotičke sveta, raziskovala je eksotične kulture, vseskozi pa je iskala tudi pristen stik s Slovenijo. Tu čuti svoj drugi dom, dom svojih prednikov, svojo lastno preteklost in identiteto, je o njej zapisala kustosinja njene razstave, Monika Ivančič Fajfar. Z Vlasto Arzenšek Gottstein smo se pogovarjali ob robu njene razstave, ki si jo še lahko ogledate v Finžgarjevi galeriji v Ljubljani. In umetnica se je najprej spomnila svoje mladosti in domovine.
Kot smo že povedali, je Vlasta Arzenšek Gottstein domovino obiskala zaradi njene razstave. Njeno slikarsko delo odseva njenega raziskovalnega duha. Nenehno eksperimentira s formami, materiali in slogi, dodaja kustosinja razstave, Monika Ivančič Fajfar.
Tudi na Švedsko v zadnjem času iz Slovenije odhaja veliko mladih, ki na severu Evrope iščejo nove priložnosti in izzive. Med njimi je tudi Rok Ogrin iz Ljubljane, ki se je v švedski prestolnici ustalil pred dobrimi štirimi leti. Tam je navezal tudi stik s slovenskimi rojaki in se v tamkajšnji slovenski skupnosti angažiral na področju zborovskega petja. O življenju v Stockholmu in sodelovanju s slovensko skupnostjo v švedski prestolnici je Rok Ogrin povedal Lili Brunec, beseda pa je najprej nanesla na njegovo odločitev za selitev na Švedsko.
Še nekaj kratkih novic:
Komisija državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu se je v sredo seznanila s predlogoma proračunov za leti 2017 in 2018. Poslanci so v kratki razpravi podprli izhodišča na manjšinskem področju. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc je uvodoma opozoril na precejšnje znižanje, ki ga je bilo deležno njegovo področje v letih 2014 in 2015. Proračunska sredstva so zdaj uspeli zvišati, je povedal, in bodo tako v letu 2017 znašala 8,5 milijona evrov, v letu 2018 pa 2000 evrov manj. Glede na leto 2015 to pomeni 5,44 oziroma 5,22% zvišanje proračunskih sredstev.
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc je včeraj gostil prvo tovrstno poslovno konferenco z naslovom »Slovenska podjetnost kroži prek meja« v Münchnu. Vse zbrane predstavnike malih podjetij iz Slovenije in slovenskih podjetnikov ter gospodarskih ustanov iz Nemčije in deloma iz Avstrije ter druge visoke goste je minister Žmavc tudi nagovoril. Namen konference je povezovanje slovenskih podjetnikov iz Slovenije s slovenskimi podjetniki, delujočimi v drugih državah, pa tudi spodbujanje rednega sodelovanja naših podjetnikov iz tujine med seboj in s Slovenijo kot enega od načinov ohranjanja slovenske identitete v zdomstvu.
Inštitut za razvoj družbene odgovornosti, Slovensko društvo za odnose z javnostmi ter Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, v sodelovanju s podpornimi partnerji projekta in v okviru razpisa za Slovensko nagrado za družbeno odgovornost HORUS 2016, podeljujejo priznanje za podjetnika s slovenskimi koreninami, ki deluje v zamejstvu oziroma po svetu. Rok za oddajo vlog je 19. oktober 2016. Komisija bo upoštevala vse prijave, ki bodo do tega datuma prispele na poštni naslov inštituta IRDO, Preradovičeva ulica 26, 2000 Maribor ali po elektronski pošti na naslov: nagrada.horus@irdo.si. Razpisna dokumentacija je na voljo na spletnem naslovu www.horus.si, kjer so dostopni tudi vsi ostali podatki, ki se nanašajo na ta razpis.
V nedeljo, 16. Oktobra 2016 praznuje stoto obletnico slovenska cerkev svetega Cirila v New Yorku. Praznovanja ob obletnici se bo udeležil tudi ljubljanski nadškof, monsignor Stanislav Zore. Zbrane bo nagovoril tudi newyorški kardinal Timothy Dolan.
889 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Začeli smo v Franciji, natančneje v Parizu, kjer že vrsto let živi in uspešno dela dr. Urban Sila, ki se je tja preselil iz Velike Britanije. Zdaj je zaposlen pri Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj, pred kratkim pa je prvič postal tudi oče. Vlasto Arzenšek Gottstein poslušalci oddaje že poznate, pred nekaj meseci je ustvarjala na likovni koloniji v Pišecah. Zdaj je Slovenijo ponovno obiskala, mi pa smo z njo govorili ob robu razstave njenih likovnih del v Finžgarjevi galeriji v Ljubljani. O razstavi smo govorili tudi s kustosinjo razstave, Moniko Ivančič Fajfar. Tudi na Švedsko v zadnjem času iz Slovenije odhaja precej mladih, ki na severu Evrope iščejo nove priložnosti in izzive. Med njimi je tudi zadnji gost oddaje Rok Ogrin iz Ljubljane, ki se je v švedski prestolnici ustalil pred dobrimi štirimi leti in se v tamkajšnji slovenski skupnosti angažiral na področju zborovskega petja.
Dr. Urban Sila že 11 let živi v tujini. Najprej je v Veliki Britaniji dokončal študij, nato se je za dve leti vrnil v Ljubljano in potem znova odšel v tujino, tokrat v Francijo. Svoj novi dom si je ustvaril v Parizu in brez zadrega bi lahko rekli, da je pravi svetovljan. To se odraža tudi v njegovem pogledu na izseljenstvo, saj ga zdaj moramo dojemati povsem drugače kot pred na primer 50 leti.
Vlasta Arzenšek Gottstein je raziskovalka življenja in umetnosti. Njeno najzgodnejše otroštvo so zaznamovali negotovi čas druge svetovne vojne in tik po njej, begunska taborišča, selitev v novo okolje, v drugačno kulturo, v kulturo tujega jezika. Življenjske okoliščine so jo naučile prerasti nasprotja med iluzijo in resnico, hkrati pa vir življenjske in ustvarjalne moči poiskati v sebi. Pot jo je iz Nemčije vodila v različne kotičke sveta, raziskovala je eksotične kulture, vseskozi pa je iskala tudi pristen stik s Slovenijo. Tu čuti svoj drugi dom, dom svojih prednikov, svojo lastno preteklost in identiteto, je o njej zapisala kustosinja njene razstave, Monika Ivančič Fajfar. Z Vlasto Arzenšek Gottstein smo se pogovarjali ob robu njene razstave, ki si jo še lahko ogledate v Finžgarjevi galeriji v Ljubljani. In umetnica se je najprej spomnila svoje mladosti in domovine.
Kot smo že povedali, je Vlasta Arzenšek Gottstein domovino obiskala zaradi njene razstave. Njeno slikarsko delo odseva njenega raziskovalnega duha. Nenehno eksperimentira s formami, materiali in slogi, dodaja kustosinja razstave, Monika Ivančič Fajfar.
Tudi na Švedsko v zadnjem času iz Slovenije odhaja veliko mladih, ki na severu Evrope iščejo nove priložnosti in izzive. Med njimi je tudi Rok Ogrin iz Ljubljane, ki se je v švedski prestolnici ustalil pred dobrimi štirimi leti. Tam je navezal tudi stik s slovenskimi rojaki in se v tamkajšnji slovenski skupnosti angažiral na področju zborovskega petja. O življenju v Stockholmu in sodelovanju s slovensko skupnostjo v švedski prestolnici je Rok Ogrin povedal Lili Brunec, beseda pa je najprej nanesla na njegovo odločitev za selitev na Švedsko.
Še nekaj kratkih novic:
Komisija državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu se je v sredo seznanila s predlogoma proračunov za leti 2017 in 2018. Poslanci so v kratki razpravi podprli izhodišča na manjšinskem področju. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc je uvodoma opozoril na precejšnje znižanje, ki ga je bilo deležno njegovo področje v letih 2014 in 2015. Proračunska sredstva so zdaj uspeli zvišati, je povedal, in bodo tako v letu 2017 znašala 8,5 milijona evrov, v letu 2018 pa 2000 evrov manj. Glede na leto 2015 to pomeni 5,44 oziroma 5,22% zvišanje proračunskih sredstev.
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc je včeraj gostil prvo tovrstno poslovno konferenco z naslovom »Slovenska podjetnost kroži prek meja« v Münchnu. Vse zbrane predstavnike malih podjetij iz Slovenije in slovenskih podjetnikov ter gospodarskih ustanov iz Nemčije in deloma iz Avstrije ter druge visoke goste je minister Žmavc tudi nagovoril. Namen konference je povezovanje slovenskih podjetnikov iz Slovenije s slovenskimi podjetniki, delujočimi v drugih državah, pa tudi spodbujanje rednega sodelovanja naših podjetnikov iz tujine med seboj in s Slovenijo kot enega od načinov ohranjanja slovenske identitete v zdomstvu.
Inštitut za razvoj družbene odgovornosti, Slovensko društvo za odnose z javnostmi ter Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, v sodelovanju s podpornimi partnerji projekta in v okviru razpisa za Slovensko nagrado za družbeno odgovornost HORUS 2016, podeljujejo priznanje za podjetnika s slovenskimi koreninami, ki deluje v zamejstvu oziroma po svetu. Rok za oddajo vlog je 19. oktober 2016. Komisija bo upoštevala vse prijave, ki bodo do tega datuma prispele na poštni naslov inštituta IRDO, Preradovičeva ulica 26, 2000 Maribor ali po elektronski pošti na naslov: nagrada.horus@irdo.si. Razpisna dokumentacija je na voljo na spletnem naslovu www.horus.si, kjer so dostopni tudi vsi ostali podatki, ki se nanašajo na ta razpis.
V nedeljo, 16. Oktobra 2016 praznuje stoto obletnico slovenska cerkev svetega Cirila v New Yorku. Praznovanja ob obletnici se bo udeležil tudi ljubljanski nadškof, monsignor Stanislav Zore. Zbrane bo nagovoril tudi newyorški kardinal Timothy Dolan.
Zgodbe in izkušnje, ki jih človek nabira v tujini, z leti rastejo in zorijo. Energija in zagnanost pa kdaj prečita tudi izzive, ki se pri tem skoraj vselej zarišejo. In če vsemu dodamo še mladostne sanje in vizijo, potem smo bližje še eni zgodbi, ki jo bomo pobliže spoznali v tokratni oddaji. Septembra 2013 je Alen Krajnc po končanem srednjem šolanju prvič, kot pravi, svoje življenje spakiral v 32 kilogramov in odšel – v Veliko Britanijo. Sedem let pozneje končuje svoj doktorski študij na področju organske kemije na Univerzi Oxford. Kemija pa še zdaleč ni edino, kar polni njegov svet. O tem je pripovedoval v pogovoru z Mojco Delač.
Poleti si tudi v oddaji Slovencem po svetu pripovedujemo zgodbe. Tokrat bo svojo predstavila Eli Miklavčič, slikarka, ki je najprej doštudirala geodezijo, potem pa ugotovila, da raje slika in odšla v Nemčijo, kjer živi in ustvarja še danes. Udeleženka likovne kolonije v Mostu na Soči je tokrat prišla na obisk v Slovenijo z drugačnimi načrti in tako je prišla tudi pred mikrofon našega radia.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Poletje prinaša čas za daljše zgodbe in v tokratni oddaji Slovencem po svetu smo za vas pripravili dve prav taki. Obe sta povezani z ameriškim kontinentom – ena z Mehiko in druga z ZDA. V prvi boste lahko poslušali fotografa Jaka Vinška, ki že vrsto let živi in ustvarja v New Yorku, v drugi pa Barbaro Čuk, redovnico frančiškank Marijinih misijonark, ki je obiskala Slovenijo, zdaj pa se vrača nazaj v Mehiko.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
S slovenskim podjetnikom Andrejem Vasletom, ki že dve desetletji živi v Braziliji, smo se pogovarjali o razmerah v tej južnoameriški državi v času pandemije, pa tudi o njegovem doživljanju Brazilije ter poslovnih izzivih in izkušnjah. Objavljamo tudi zgodbo potomke slovenskih izseljencev na Švedskem Suzane Macuh, ki je kljub temu, da pripada že tretji generaciji Slovencev na Severu Evrope, zelo lepo ohranila slovenski jezik in aktivno sodeluje tudi v tamkajšnji slovenski skupnosti. Na kratko pa se ustavljamo tudi pri slovenskih rojakih v Beogradu in s pomočjo predsednika društva Sava Saše Verbiča predstavljamo virtualno razstavo o znamenitih Slovencih v srbski prestolnici, ki je svoje mesto zaradi pandemije našla na spletu in tudi v tej obliki požela veliko pozornosti.
Tokratna oddaja Slovencem po svetu prinaša veliko aktualnih novic in zgodbe, ki jim je vedno znova dobro prisluhniti. Izvedeli boste, zakaj letos ne bo tradicionalnega srečanja Dobrodošli doma, kako se bodo odvijale poletne šole slovenskega jezika, kaj počne Slovenka v Mehiki in kako epidemijo koronavirusa doživljajo Slovenci na Finskem.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Tokratno oddajo Slovencem po svetu smo začeli v Argentini, kjer je Rok Fink povzel dogajanje zadnjih dni v Buenos Airesu. Pogovarjali smo se s Kristi Hodak, predsednico Društva V tujini izobraženih Slovencev in Timom Gilboto, ki se je po maturi odločil za študij farmacije v Veliki Britaniji.
V oddaji tokrat osrednji del namenjamo glasbi. Podali se bomo v Ameriko in se z zgodovinarjem in raziskovalcem slovenske kulture v Clevelandu Joejem Valenčičem sprehodili skozi zgodovino slovensko ameriške glasbene ustvarjalnosti s poudarkom na fenomenu slovensko ameriške polke, ki je zaznamovala tudi življenje slovenske izseljenske skupnosti v Združenih državah. Pogledali bomo tudi, kako je s to glasbo danes in kakšen vpliv ima na mlade potomce slovenskih izseljencev v ZDA. V oddaji pa boste lahko prisluhnili tudi zgodbi Reneja Polanca, ki ga je življenjska pot popeljala na Malto.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Trije sogovorniki oddaje Slovencem po svetu prihajajo iz z epidemijo zelo obremenjenih območij, a ob spoštovanju preventivnih prepovedi vztrajajo in si skušajo narediti vsakdan v karanteni prijeten. Kako jim to uspeva, boste izvedeli po 21. uri na Prvem z voditeljem oddaje Juretom K. Čoklom.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov